Zvezdana Mlakar: »O nekaterih stvareh preprosto ne morem molčati« (INTERVJU)

Čeprav je uveljavljena dramska igralka, „ne glumi“, in četudi je še donedavna verjela, da ni zadosti dobra, se ne peha za hipnimi potrditvami in všečki.

Spoštuje tuja prepričanja, obenem pa svojih ne zanika, ne skriva in ne prilagaja po potrebi – kajti njena prepričanja izhajajo iz človečnosti, ki jo črpa iz samih globin duše.

Tudi - ali pa  nemara izključno - zato je pod novim vodstvom TV Slovenija ostala brez oddaje. Toda Zvezdana sije dalje, sedaj s prvo knjigo, v kateri je zbrala pogovore, ki so ji spremenili življenje.

To pa je le začetek.  

Kako ste se počutili, ko ste v rokah držali svojo knjigo?

Da mi je uspelo napisati knjigo, kar sem si dolgo želela, sem začutila, ko sem imela fotografiranje za naslovnico. Sredi fotografiranja me je prešinilo, da bom izdala knjigo in sem kar zajokala, ker se mi je izpolnila želja, ki se mi je dotlej zdela skoraj neuresničljiva.

Preplavila me je neskončna hvaležnost, da me življenje pelje po poti, da lahko uresničim svoje želje. To so najlepši trenutki v življenju, ko naredim nekaj, kar sem si dolgo želela. Dva dni sem nato hodila naokrog v tem stanju sreče in hvaležnosti.

Ko sem knjigo dobila v roke, sem se začela sekirati, če je dovolj dobra. To sem morala predelati in zdaj, ko sem jo večkrat prebrala, sem zadovoljna.

V knjigi je vključenih le polovica pogovorov, zato bom najbrž napisala še drugi del. Največ mi pomenijo predstavitve knjig med ljudmi, saj opažam, da se sporočila oddaje ohranjajo in da to ne more kar tako izginiti.

Vsi pogovori seveda niso vključeni v knjigo, saj jih je bilo več kot sto. Na kakšen način sta z Rokom Smolejem izbrala pogovore, ki so v njej?

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Zvezdana Mlakar (@zvezdana_mlakar)

Izbiro sva prepustila urednici Urški Kaloper, ker sem bila čustveno vezana na vsak pogovor, tudi Rok se ni mogel odločiti, saj je soavtor knjige. Vsaka knjiga potrebuje ogled od zunaj, zato je bilo prav, da sva odločitev prepustila Urški.

Kot igralka vem, da predstave ne morem ustvariti brez režiserja in tako je tudi pri knjigi, kjer ima urednica pomembno vlogo.

Oddaja Zvezdana je bila med najbolj gledanimi oddajami javne televizije. Pogovorov ste se lotevali s sočutjem, brez predsodkov in s pravo mero radovednosti. Zdelo se je, da se z gosti odlično razumete. Se je kdaj zgodilo, da se s kom niste ujeli in je bilo zato pogovor težje izpeljati?

Po pravici povedano ni bilo gosta, s katerim se ne bi ujela. Če nekoga povabiš in se želiš z njim pogovarjati, narediš vse, da mu je prijetno. Pri izbiri gostov sem se ravnala po občutku, da se lahko z njimi pogovarjam.

Nisem pa povabila tistih, za katere se mi je zdelo, da niso pripravljeni odpreti srca, česar ne obsojam. Sem pa imela goste, ki v pogovoru niso bili pripravljeni razkriti vsega, ker še niso nastopali na televiziji.

Tako se je nekoč zgodilo, da neka gospa, ki je zbolela za rakom in je napisala prekrasno pismo, ni bila pripravljena govoriti o bolezni ter o svojem zdravljenju pred televizijskimi kamerami.

Dvajset minut sem skušala iz nje izvleči zgodbo, a nikakor ni šlo, čeprav je bilo to pomembno, da bi lahko v celoti predstavili njeno zgodbo.

V studiu smo imeli še eno gostjo, ki je preživela raka in je bila pripravljena o tem govoriti – po njeni izpovedi se je naša gostja sprostila in tudi ona začela pripovedovati o svoji bitki z rakom.

Se je pogosto zgodilo, da ste vprašanja postavljali zase?

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Zvezdana Mlakar (@zvezdana_mlakar)

V vsaki oddaji sem spraševala stvari, ki zanimajo mene. Nisem novinarka in se ne držim pravil, kaj je primerno in kaj ne. Edino merilo je bilo, kaj me zanima. To so bila vprašanja, ki so zanimala tudi moje gledalce.

Če je šlo za preveč alternativne zadeve, smo morali povedati, da to ni znanstveno utemeljeno. Zanimivo je, da je Rok želel tudi v knjigi poudariti, da neka gostja ni specializirana za zdravljenje, vendar sem mu povedala, da v knjigi ne veljajo enaka pravila kot na televiziji.

V knjigi so namreč predstavljena najina osebna stališča. Nisem zagovornica tega, da moraš poslušati le srce, temveč tudi glavo in telo, zato sem v knjigi skušala predstaviti različne poglede gostov, da uravnotežim mnenja.

V knjigi pišete tudi o osebnih izkušnjah in bolečih trenutkih, ki so zaznamovali vaše življenje. O čem pa je bilo najtežje pisati?

O tistih stvareh, ki bolijo, ker se moraš zazreti v to bolečino, kar je obenem neskončno zdravilno. Zato vsem, ki se vrtijo v začaranem krogu, svetujem, da začnejo pisati, saj se s tem dotikaš samega sebe.

Ne izogibam se težkim stvarem, zato sem imela težave še najbolj s tem, da nisem na iste načine sestavljala stavkov in se ponavljala. Biti originalna ves čas je bil zame ustvarjalni napor.

Zelo se me je dotaknilo vaše priznanje, da ste se več let spopadali z občutkom, da niste dovolj dobri in dovolj pametni. Kdaj je ta občutek izginil? 

Vse življenje se je kopičil v meni in če ne bi bilo oddaje, dvomim, da bi si znala naliti čistega vina in začela drugače doživljati sebe. A ne zato, ker je bila moja oddaja priljubljena in so me ljudje hvalili, kajti to ti ne pomaga, če nenehno dvomiš vase.

Šele skozi oddaje sem dojela, da gre za izključno mojo težavo in da občutek, da nisem dovolj dobra, ničemur ne koristi.

Ne morem reči, da je ta občutek v nekem trenutku izginil, temveč se je postopoma razblinjal. Tako kot če na plaži delamo grad iz peska, skozi katerega valovi morje – in sčasoma grad podre.

Torej občutek, da nisem dovolj dobra je z valovanjem in plimovanjem počasi izginjal. Ne morem točno določiti, kdaj sem se osvobodila občutkov manjvrednosti in tudi ne morem trditi, da sem se jih za vse življenje rešila, saj so povezani z drugimi bolečinami. Toda zdaj se jih zavedam.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Zvezdana Mlakar (@zvezdana_mlakar)

Najbrž se občutki manjvrednosti pojavijo, kadar ste izpostavljeni kritikam ali žaljivkam. Kako ravnate, kadar vas ljudje prizadenejo in žalijo?

V zadnjem času, ko sem bolj javno izpostavljena, to večkrat doživim. Pritlehne komentarje redko dobivam, kadar sem jih, pa blokiram ljudi, ki me žalijo, saj z njimi nočem komunicirati na takšen način.

Veliko ljudi sem blokirala na družabnih omrežjih, obenem pa nisem zaradi žaljivk nehala govoriti in pisati o tistem, v kar verjamem, čeprav so mi kakšni kolegi namignili, da bi bilo bolje, če se ne bi izpostavljala, a to ni v skladu z mano.

Vedno skušam komunicirati in izražati svoje mnenje na spoštljiv način in o nekaterih stvareh preprosto ne morem molčati. Največja modrost je, da se ne osredotočaš na negativne stvari in tega se držim.

Težko toleriram nestrpnost. Ne morem biti tiho, ko kdo napada istospolne partnerske zveze, obenem pa zase pravi, da je zelo duhovna oseba. Resnično duhovne osebe ne napadajo drugih, ker ne živijo v skladu z njihovimi prepričanji.

Neka moja prijateljica je napisala, da bo volila tiste, ki se zavzemajo za »naravni spol« - s tem je dala vedeti, da obsoja tiste, ki se odločijo za spremembo spola.

V takšnih trenutkih ne morem biti tiho, četudi izgubim naklonjenost nekaterih ljudi, vendar se tega ne bojim. Ljudje vedno prepoznajo resnico.

Da lahko kot javna oseba povem svoje mnenje spoštljivo in jasno, potem pa mi zaradi tega rečejo, da me ne bodo več gledali – tega ne razumem, saj sama nikdar nisem nehala poslušati ali gledati nekoga, ker je imel drugačno mnenje od mene, če je nekaj dobro delal.

Do sebe in do drugih imam kritično distanco. Če naredim nekaj narobe, se za to tudi opravičim, saj nisem brez napak.

Da imate kritično distanco, dokazuje tudi zadnja stran vaše knjige, kamor ste umestili nič kaj laskavo mnenje Petra Kolška o vaši oddaji. Ste se vi odločili za to nekoliko nenavadno, a pogumno potezo, ki kaže, da premorete veliko mero samorefleksije?

To je bila Rokova odločitev, saj se zelo dobro dopolnjujeva. Je pa res, da imam neko kritično distanco do sebe, zato ne objavljam le mnenj tistih, ki me hvalijo, temveč tudi tistih, ki me kritizirajo.

To je svoboda, saj stvari niso črno-bele, zato je dobro, da so predstavljena različna mnenja.

Nedavno sem gledala, kako se je Tilen Artač šalil na moj račun, češ da vedno govorim, naj ljudje poslušajo svoje srce in tega nikakor ne jemljem osebno. Življenje je prekratko, da bi se ob vsaki kritiki slabo počutila. 

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Zvezdana Mlakar (@zvezdana_mlakar)

Ali upate, da boste ponovno snemali oddajo?

Že v gledališču sem se naučila, da nima smisla gojiti prevelikega upanja. Nisem obremenjena s tem, da moram imeti oddajo, to poglavje je zaenkrat zaključeno.

Iz njega je nastala knjiga, kar sem si dolgo želela, zato se ne obremenjujem pretirano s tem, če bo oddaja spet zaživela. Ideje imava oba z Rokom, vendar ne gledava v zrak in čakava, da naju bo kdo poklical in nama ponudil oddajo. Ko bo pravi trenutek, sem tukaj. 

Preberite še: Azra Širovnik: Če z moškim nisem doživela orgazma, sem vedela, da je nekaj narobe

Morda vas zanima tudi: »Pri 56-ih sem prejela sporočilo od srednješolske ljubezni, ki mi je spremenilo življenje« (resnična zgodba)