Našli lastnico skrivnostne ovojnice (resnična zgodba deklet, ki sta iz nekdanje Jugoslavije zbežali v ZDA)

»Upala sem, da mi boste pomagali najti žensko z imenom Tracy. S sestro sva jo srečali na letalu, pred 20 leti, ko sva kot begunki bežali iz Jugoslavije,« pripoveduje Ayda Zugay.

Skrivnostna ženska jima je namreč po srečanju izročila ovojnico in jima naročila, naj je ne odpreta, dokler ne zapustita letala.

»Notri je bilo sporočilo in 100 dolarjev. Morda se ta številka zdi komu simbolična, za naju pa je bila to nepredstavljiva vstopa, ki nama je pomagala preživeti celo poletje. Rada bi se ji zahvalila za njeno prijaznost, za sočutje in dobrodošlico, ki nama jo je izkazala,« je dejala v posnetku, ki ga je objavila ameriška televizijska mreža CNN, prav tako mendarodna organizacija za pomoč beguncem.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Refugees International (@refugeesintl)

Skupaj so iskali Tracy in jo po komaj 34 urah od objave tudi našli. Srečanje jih je kajpak ganilo do solz.

Ni si predstavljala, koliko jima je gesta pomenila

»Nisem si predstavljala, da je srečanje pustilo na vaju takšen vtis. Bili sta dve mladi dekleti, ki sta sedeli ob meni na letalu, poslušala sem vajino težko zgodbo, kako sta zapustili svojo državo in nista imeli ničesar. Skušala sem nekako pomagati,« je dejala danes 70-letna maserka Tracy Peck, ganjena zaradi zahvale in lepih besed, ki sta jih namenili dekleti.

Ayda se je spomnila, da je Tracy s seboj nosila teniški lopar ter jima povedala, da je igrala v Parizu. Objavo in fotografijo sporočila na Twitterju je opazila Tracyjina nekdanja teniška trenerka Susan Allen. Močno prepoznavna pisava jo je spodbudila, da je sestavila koščke sestavljanke. Maja leta 1999, ko so se srečale na letalu, je namreč skupina amaterskih teniških igralk iz Minnesote odpotovala v Pariz, kjer so si v živo ogledale dvoboje Roland Garrosa. Ena od udeleženk tega izleta, je celo našla odrezek letalske karte, ki dokazuje, da so tisti danes res potovala z istim letalom.

»Dobrota, ki ste nama jo izkazali, me spremlja še danes,« je dejala druga od sester Vanja Cotino. »Želim si, da bi vsi ljudje ravnali tako. Zakaj ne bi pomagal drugemu, če lahko. Nasmeh, očesni stik, pomoč nekomu, ki je v težavah ali v nevarnosti. Hvala dekleti, da sta me našli,« je bila ob njihovem srečanju prek zooma presunjena dobrotnica.

Preberite še: Pretresljiva zgodba slovenske mame: Oba sinova spita v istem grobu

Morda vas zanima tudi: Nina Vodopivec: »Sprva sem bila polna jeze in želje po maščevanju« (INTERVJU)