Melita, na pomoč! Otroci in tesnoba

Spremljam kar nekaj zgodb staršev, ki mi poročajo o tesnobnih občutjih svojih otrok, tudi najstnikov, v teh nenavadnih časih, ko se ne morejo kakovostno osebno družiti in niso v tolikšni meri vpeti v sekundarno socializacijo z vrstniki, kot to resnično potrebujejo za razvoj svojih socialnih veščin in kompetenc. Da, saj bo tudi tole stanje minilo, a do takrat je tukaj nekaj namigov in idej, kako otroku in najstniku olajšati trenutke žalosti, tesnobe, jeze in nemoči. Nekaj idej in predlogov sem pobrala pri priznani strokovnjakinji za razvoj otrok, dr. Lauri Markham, a sem jih priredila za našo situacijo.

Britanska študija je namreč pokazala, da lahko imajo meseci socialne izolacije dolgoročne posledice za otrokovo mentalno zdravje, kar med drugim vedno bolj poudarjajo strokovnjaki razvojne psihologije. Res je, da bodo različni otroci prizadeti na različne načine, kar je med drugim odvisno od tega, kako starši razumejo njihovo stisko, kako otroka podpirajo, mu razlagajo situacijo tako, da jo lahko 'prebavi', in sicer njegovi starosti primerno. Pomemben dejavnik je tudi, ali ima otrok sorojenca, ali je po temperamentu bolj ekstravertiran in kako razvejano ima družabno mrežo, torej prijatelje, s katerimi se počuti varnega in sprejetega.

Tole je nekaj namigov ali rešitev za otroke različnih starosti, ko starši prepoznate ali skozi pogovor z otrokom ugotovite, da ga je strah in občuti tesnobo in nemir. Starši, ne odzivajte se panično, umirjeno otroku razložite, kaj se dogaja, po možnosti z realnimi primeri, da zmore razumeti in sprejeti omejitve, ki smo jim vsi podvrženi.

Tu je torej nekaj realnih zdravih družinskih rešitev, s katerimi lažje obvladujemo stres

Oblikujte rutino in rituale, ki zmanjšujejo stres, in vzpostavite navade, ki vodijo k bolj zdravemu načinu doživljanja družinske dinamike.

Oblikujte dnevni urnik, ki vključuje čas, ki ga preživite doma, in čas, ko greste vsi skupaj na sprehod in v naravo. Skupaj kuhajte in se družite za mizo ter uživajte v obroku in prijaznem klepetu. Določite nekaj telesnih vaj, ki jih lahko v dnevni sobi izvajate vsi skupaj ob dobri glasbi in obilici smeha. S telesno vadbo se izločajo tudi hormoni sreče, kar sekundarno prav tako pozitivno vpliva na družinsko vzdušje. Lahko se odločite tudi za skupno vodeno meditacijo.

Skupaj se vsi družinski člani dogovorite, kaj bi bile lahko pozitivne interakcije med vami, da se boste bolje počutili, saj imate vsak svoje čustvene in družabne potrebe. Nekdo potrebuje v času stiske objem in cartanje, drugi malo samote. Lahko skupaj berete kakšno zanimivo knjigo, poslušate glasbo, skupaj pogledate kakšen zabaven film in se pogovarjate o njem na sproščen in zabaven način.

Kljub povečanemu obsegu časa, ki ga vaš otrok ali najstnik preživi pred telefoni ali računalniškimi zasloni, vztrajajte pri časovni omejitvi in vi upravljajte dolžino tako preživetega časa.

Otroku pojasnite, da je vaša starševska naloga zagotoviti, da ste vsi v družini zdravi in varni, in da boste za to poskrbeli, naj se on ne muči s temi skrbmi. Seveda upoštevamo navodila, nosimo masko, držimo socialno distanco, umivamo se redno in temeljito.

O virusu ne govorite na način, ki lahko prestraši otroka. Ne poslušajte novic, ko je otrok poleg, ker ni treba, da ga izpostavljate skrbem, stresu in negotovosti. Z otrokom se o virusu in dogajanjih okoli njega in vas pogovarjajte mirno, ljubeče in zaščitniško. Učite ga proaktivnih korakov, kako naj obvladuje tesnobo, v največji meri na zgoraj naštete načine.

Ljudje smo trpežna bitja in tudi čase negotovosti lahko vzamemo kot lekcijo večjega sodelovanja, strpnosti, sožitja in podpore drug drugemu.

Preberite še: Andrej Pešec: Kako je otrok spočet, vpliva na to, kakšen bo

Morda vas zanima tudi: Bivanje v naravi viša inteligenco otrok