Melita, na pomoč: Očetovska ljubezen

Partnersko življenje včasih oziroma praviloma piše nenavadne zgodbe. Vedno znova se čudim nad pestrostjo odtenkov, ko spremljam dinamike parov. Mnogi so namreč ujeti v dinamiko, ki se je vzpostavila že v pradavnini odnosa, tako eden in drugi sploh ne vesta več, zakaj se vedeta in tako odzivata v sedanjem trenutku, a ju marsikaj moti in žuli.

Ker sami oblikujemo svoje odzive, težko prepoznamo, kje je koren in izvor takšne ali drugačne reakcije. Šele ko ozavestimo, običajno s pomočjo druge osebe, ki pozna postopke vodenja tovrstnih pogovorov in ni čustveno vezana na našo dramo, lahko prepoznamo izvor, ga predelamo, se zavedamo posledic, ga spustimo ter nadomestimo z ustreznejšim, ki v tem trenutku pije vodo za naš odnos. No, naj poudarim, da je pomemben v prvi vrsti odnos do sebe in lastnih doživljanj ter kako to potem prenesemo v odnose z ljudmi.

Vam zveni zapleteno? V resnici ni. Poglejmo primer, seveda prirejen. Pride par, luštna, delavna, izobražena sta, malo boemska, a se povsem zmedena soočata s težko obliko pubertete pri svoji najstnici. Kot že lahko veste, se deklič upira, jezika, dela po svoje, nič kaj ne upošteva zapovedi staršev in povsem nemočnim jim ni nič več jasno. »Pa saj sva ji vse nudila,« pravi oče, ki je zgrožen nad nekaterimi postopki svoje princeske, ki jo je sicer do pred kratkim koval v zvezde.

Starševsko ljubezen kažemo ravno s tovrstno odločenostjo, da ima naš otrok prostor in možnost na varen način raziskovati sebe in svoje sposobnosti. 

Kaj se je v resnici zgodilo v tej luštni družinici? Podrobnosti so seveda skrite v neizrečenih obtožbah, očitkih in čustvenih bolečinah, ki so bile umaknjene vstran s strani žene, ko je vsa leta njune zveze možu dopovedovala, da hči potrebuje jasna pravila, meje in zapovedi, a on tega ni zmogel in je hčerki v vsem popuščal. Hkrati je po rojstvu otroka zanemaril ženo in njene potrebe. Do nosečnosti je namreč svojo drago nosil tako rekoč po rokah, jo oboževal in ugodil vsaki njeni želji, a ji je ob prihodu hčerkice odvzel to pozornost in jo preusmeril v celoti na hčer.

Skratka, mož je povozil ženo v njenih vzgojnih pripombah in predlogih, ravnal je ravno nasprotno – in realnost imamo pred nosom. Hči odrašča v permisivno razvajeno egoistično mlado žensko, ki zahteva, da se celotno vesolje vrti zgolj okoli zadovoljevanja njenih potreb, kot jo je naučil ljubeči očka. Naj dodam, da sedaj isti očka, se pravi gospod, globoko obžaluje ignoriranje dolgoletnih prošenj žene, naj je bolj po moško odločen in hčerki postavi pravila, je pri tem dosleden in vztrajen.

Po toči zvoniti je prepozno, pravi star slovenski pregovor. Skupaj smo oblikovali nova pravila in omejitve za mladenko, kar je bila velika preizkušnja za očeta, a se je hrabro držal zadnjega pol leta in ni popuščal pri skupno dogovorjenih omejitvah. Rezultati se k sreči že kažejo, inteligentna najstnica je sprva seveda poskusila izigrati očeta v rušenju mej in pravil, tako kot že ničkolikokrat od sedaj, a tokrat ji ni uspelo. Sčasoma je uvidela, da bodo starši ostali nepremagljiva trdnjava, in se je začela vesti bolj umirjeno, spoštljivo in tudi ljubeče. Ni prihajalo več do izbruhov besa, agresije in nadvladovanja staršev v smislu izsiljevanja in čustvenih pritiskov na prizanesljivega očeta. Sprejela je pravila in sčasoma je v domu začelo prevladovati spoštljivo in ljubeče vzdušje.

Kot sem že bilijonkrat poudarila, naši otroci in najstniki potrebujejo meje in omejitve, da se znotraj njih lahko počutijo varne. Starševsko ljubezen kažemo ravno s tovrstno odločenostjo, da ima naš otrok prostor in možnost na varen način raziskovati sebe in svoje sposobnosti. Opisana družina je sedaj mnogo bolj povezana, ljubeča in razumevajoča, saj najstnica ne razdira več partnerskega odnosa in se tudi sama počuti bolj umirjeno. Eno z drugim, pa imamo malo in uspešno zmago.

Preberite še: Melita, na pomoč: Frišen start

Morda vas zanima tudi: Starši, tega ne govorite svojim sinovom