Kdo bo učitelj/učiteljica leta 2023? Predstavljamo dve finalistki

Prejšnji teden smo dobili pet finalistov za naziv učitelja/učiteljice leta 2023, ki jih je izbrala komisija, sestavljena iz predstavnikov gospodarstva, šolstva, medijev in znanosti.

Tokrat podrobneje predstavljamo dve finalistki in v prihodnji Oni še tri. Spomnimo, da učitelji, ki so vključeni v izbor za učitelja/učiteljico, sodelujejo v iniciativi Učitelj sem! Učiteljica sem!, ki deluje pod okriljem Partnerstva za spremembe in AmCham Slovenija.

Tudi zato, ker si v iniciativi, ki se ji je pridružila tudi naša medijska hiša, že več let prizadevamo za širjenje dobrih učiteljskih praks, smo vse finaliste vprašali, kaj jim pomeni biti v najožjem izboru in kaj si želijo za učiteljstvo.

Finalno glasovanje se bo začelo 25. aprila, glasovnica bo objavljena tudi v prilogi Oni. Tretjino glasov bo prispevala strokovna komisija, tretjino učitelji v iniciativi, tretjino javnost.

Jožica Frigelj, učiteljica razrednega pouka, Osnovna šola Ketteja in Murna Ljubljana

Vse je bilo za otroke

»Če bi bila imenovana za učiteljico leta, bi zagotovo še bolj promovirala poklic učitelja, ki je najlepši poklic na svetu, pa tudi izjemno zahteven, a tako iskrene in srčne povratne informacije, kot jo dajo učenci, ne doživiš kjerkoli,« je zapisala učiteljica, ki se s srcem in dušo otrokom predaja že 41. leto. Zadnja leta večinoma poučuje angleščino v 4. in 5. razredu. Svoje pristope in metode od nekdaj prilagaja razvojni stopnji otrok in njihovim interesom: »Nikoli mi ni žal časa za drugačne načine poučevanja in/ali ocenjevanja, sem tudi zavzeta promotorka branja, saj sem dolgoletna mentorica bralne značke v slovenščini in zdaj angleščini.«

Sodelovalno ocenjevanje

Uči jih realnega samovrednotenja, ob tem je razvila povsem novo paradigmo ocenjevanja, ki jo je poimenovala sodelovalno ocenjevanje. Gre za način, pri katerem sodelujejo učitelj, učenec in vrstnik in ima pozitivne učinke »na spoznavnem, čustvenem in motivacijskem področju, hkrati pa močno poveča veljavnost, zanesljivost in pravičnost v ocenjevanju«.

Pravi, da je v vseh letih poučevanja zasnovala veliko inovacij, ne nazadnje je zdaj na voljo veliko več gradiva, kot ga je bilo pred desetletji. Doma je tako pripravljala plakate za lažjo vizualizacijo učne snovi, številne škatle z nalogami za samostojno raziskovanje, didaktične igrače za pridobivanje številskih predstav, izmišljanje ali izbiranje pravljic za usvajanje težjih učnih vsebin. V pouk je uvedla portfolio kot obliko samovrednotenja, kar je bila nekakšna predhodnica danes znanega formativnega spremljanja.

Za svoje delo je bila že večkrat nagrajena, dobila je tudi državno nagrado za življenjsko delo. Zdaj je med finalisti za učiteljico leta, na kar je ponosna: »To pomeni predvsem izjemno čast in priznanje mojemu dolgoletnemu požrtvovalnemu, poglobljenemu in velikokrat prostovoljnemu delu, ki je bilo vedno namenjeno zagotavljanju kakovostnega izobraževanja za vse otroke in ki je bilo širše prepoznano kot izjemno. Od mojega delovanja v raz­redu pa do ozaveščanja zainteresirane javnosti in odločevalcev – vse je bilo za otroke, ki so (ne, ni floskula) naše največje bogastvo.«

Z argumenti premostiti velik razkorak med teorijo in prakso

Njena bibliografija obsega okoli dve­sto enot, med drugim je soavtorica učbenikov. Je aktivna članica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo, ki si prizadeva za izboljšanje slovenske vzgoje in izobraževanja, nedavno pa je postala članica delovne skupine za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja.

Kot pravi, si prizadeva, da bi bila glas razuma: »Glas, ki govori za otroke in ne za partikularne interese oziroma ambicije posamezne skupine. Z argumenti poskušam premostiti velik razkorak med teorijo in prakso, kakor tudi velik razkorak med (neživljenjskimi) predpisi in realnostjo. Zase ne pričakujem več ničesar, saj sem v zaključni fazi svoje karierne poti, aktivno pa še vedno delujem za vse vaše otroke in naše vnuke, še prav posebej za svojo vnukinjo, ki bo – vsaj upam – zato lahko radostno in vedoželjno vstopila v naš šolski sistem in ga takšna tudi končala.«

Vanja Kolar Ivačič, učiteljica razrednega pouka, Osnovna šola Bistrica ob Sotli

V življenju so najpomembnejši drobni uspehi, ki si jih dosegel z zavzetostjo in sodelovanjem

Učiteljica četrtega razreda se zaveda pomembnosti tehnološkega napredka, hkrati pa obožuje naravo, zato pouk, če se le da, prestavi vanjo. Včasih narava sama poskrbi za razgiban pouk: »Ko so padle prve snežinke, smo morali takoj oddrveti ven in jih čim več uloviti. Ker, kaj veš, kako dolgo bo še snežilo, in lepe trenutke je treba sprejeti. Ko se je na naši okenski polici prikazala žejna mlada kuna, ji je bilo treba takoj dati piti in jo pospremiti v bližnji gozd.«

Čeprav je narava pomemben del njenega poučevanja, pa je učiteljica svojo podeželsko šolo postavila na zemljevid informacijsko-komunikacijskih tehnolo­gij (IKT). Njeni četrtošolci razvijajo digitalne kompetence vrednotenja vsebin s sestavljanjem prepričevalne misije na Mars: »Vodeno brskajo po spletu in iščejo samo pozitivne novice. Zemljani smo vendarle vredni sodelovanja s Pečjakovimi marsovčki.«

Je idejna vodja, prvotna oblikovalka in avtorica več priročnikov z didaktičnimi primeri uvajanja IKT pri pouku. Okolja in pristope uvajanja IKT v pouk je z ravnateljem Bogomirjem Marčinkovićem uspešno predstavila na 70 šolah po Sloveniji in na Hrvaškem. Prav zaradi tega odmevnega projekta je šola prejela nagrado jabolko kakovosti in kot prva v Sloveniji evropsko nagrado za inovativno poučevanje.

Bralni in matematični dnevnik

Njeni učenci pišejo bralni in matematični dnevnik. Vsako jutro berejo deset minut, nato v bralni dnevnik pišejo povzetke, vse pregleda in jih opozori na morebitne napake. Vsak dan samostojno delajo nalogo v matematičnem dnevniku.

»Začeli so s petimi računi poštevanke, ki so jih sami sestavljali s pripomočkom lastne izdelave. Zdaj imajo dan v tednu za deljenje z ostankom, druge dni pa za zaokroževanje, merjenje, geometrijo, avtentične naloge, povezane s finančno pismenostjo. En dan je rezerviran za sestavljanje lastne besedilne naloge, ki jo reši sošolec.«

Sodelovala je pri več projektih, več mednarodnih konferencah, večinoma zaradi znanja uporabe IKT pri pouku, tudi navidezne resničnosti. V razredu vseeno v prvi vrsti stavi na odnose, je tudi šolska media­torka. Pravi, da se učenci pri njej počutijo sprejete: »Razred je poln prijaznih besed, ki jih lepijo učenci, na mizi je koledar šal, sprej proti strahu. In dva nabiralnika: strašno prijazni nabiralnik in nabiralnik Želim, da moja učiteljica ve.«

Vsi si želimo enako – dobrobit otrok

Izbor med finaliste jo je iskreno presenetil, vesela je, da bo slišan njen glas: »Glas majhne učiteljice z majhne, a povezane podeželske šole. Naj ljudje spoznajo, da so v življenju najpomembnejši drobni uspehi, ki si jih dosegel z zavzetostjo in sodelovanjem. Želim si manj nestrpnosti med vsemi deležniki izobraževanja, med učitelji, vodstvom, starši in tistimi na vrhu. Več zaupanja. Da bi si znali vzeti čas in prisluhniti otroku, izhajati iz njegovih potreb. Želim pokazati, da se v varnem učnem okolju učence da opolnomočiti za smiselno in učinkovito uporabo sodobnih naprav ter hkrati negovati socialne veščine in povezanost z naravo skozi gibanje in čuječnost. Izbirajmo prijazno, prisluhnimo in zaupajmo si, kajti vsi si želimo enako – dobrobit otrok.«

Preberite še: Kdo bo učitelj/učiteljica leta 2023?