Kdo bo učitelj/učiteljica leta 2023? Predstavljamo dva finalista

Nadaljujemo s predstavitvijo kandidatov za naziv učitelja/učiteljice leta 2023, ki jih je izbrala komisija, sestavljena iz predstavnikov gospodarstva, šolstva, medijev in znanosti.

Spomnimo, da učitelji, ki so vključeni v izbor za učitelja/učiteljico, sodelujejo v iniciativi Učitelj sem! Učiteljica sem!, ki deluje pod okriljem Partnerstva za spremembe in AmCham Slovenija. Glasovanje že poteka, glas lahko oddate TUKAJ.

Tretjino glasov bo prispevala strokovna komisija, tretjino učitelji v iniciativi, tretjino javnost.

Jože Lango, učitelj razrednega pouka, Osnovna šola Majde Vrhovnik

Kulturna dediščina, ljudska glasba in gore za otroke

Ko so bili objavljeni finalisti izbora, je v šoli doživel pravo evforijo: »Najprej mi je čestitala ravnateljica, potem tudi drugi sodelavci. Seveda sem v šali slišal vprašanje, zakaj nisem posredoval fotografije v planinski opremi ob Aljaževem stolpu. Tudi to še pride na vrsto. Sem dinamičen in ves čas v gibanju. Tako kaže narodna noša drugačen pristop, drugačno podobo, ki ponazarja tudi moj odnos do kulturne dediščine, ljudskega izročila in vzgoje otrok, da bodo znali ceniti svoje slovenske korenine in odnos do kulture nasploh.«

Raziskovanje

Poučuje medpredmetno in veliko pozornosti namenja umetnosti, kulturni dediščini, ljudski glasbi in goram. Je avtor več priročnikov in knjig s področja ljudske glasbe in etnologije, je mentor mladim raziskovalcem, ki odkrivajo slovensko naravno in kulturno dediščino. Vesel je, da imajo v mestu blizu kulturne ustanove, ki jih večkrat obiščejo, planine pa so tem otrokom bolj oddaljene, zato jim vsako leto ponudi tudi to športno aktivnost.

Doktoriral je iz poučevanja glasbene umetnosti z uporabo IKT, tak način dela je petošolce navdušil. Za svoje delo je leta 2021 prejel državno nagrado na področju šolstva za posebne dosežke.

Pravi, da pri poučevanju rad povezuje teorijo s prakso, zato učence spodbuja k raziskovalnim nalogam: »Spoznavali so kozolce, potico, tradicionalni slovenski ornament, panjske končnice. Odkrivali so škodljivost slanih prigrizkov, izdelovali svojo čokolado ter spoznali prednosti in slabosti bonbonov. Izdelovali so ljudska glasbila, spoznavali slovenske pokrajine.«

Kot tek na krosu

Želi si, da bi bil poklic učitelja bolj cenjen, spoštovan in ustrezno vrednoten, v smislu večje prepoznavnosti poučevanja v družbi nasploh: »Za po­klic učitelja se odločajo ljudje s posluhom za otroke, ljudje, ki nosijo v sebi željo po permanentnem izobraževanju. Učitelji smo ljudje, ki se znamo dobro vživljati v sočloveka. Pred seboj imamo dvajset posamez­nikov z imeni in priimki, lastnimi zgodbami. Z veseljem ali žalostjo, nasmehom ali trpko bolečino. Vse to opazimo. Vse odnesemo s seboj domov in doma o tem razmišljamo. Vsak razred in posamezniki se nam za vedno vtisnejo v srce. In tudi učenci učitelje vedno nosijo s seboj.«

Tako si želi, da bi bilo poučevanje primerljivo s tekom na krosu: »Ves čas nepredvidljivo in nepričakovano. Ni nujna zmaga, ni nujna le najboljša ocena. Učenje niso le ocene, ampak je proces, ki ga otrok ves čas gradi in dopolnjuje. Zavzemam se za več medpredmetnega poučevanja in učenja, več dinamike in gibanja, da učenci ne bi bili omejeni s časom, ne z materiali. Vsak naj bo konstruktor lastnega znanja.«

Hkrati pa poučevanje vidi kot orkester, ki potem, ko se glasbila uglasijo, zazveni ubrano: »Učenje in poučevanje ob pozitivni naravnanosti, v umirjenem okolju, v katerem se otroci ne bi ukvarjali s skrbmi odraslih, v katerem bi bil čas namenjen tudi sprostitvi in igri.« Doda, da mora šola postati in ostati mesto pozitivnih izkušenj, kjer imajo osrednjo vlogo pristni, vzajemni odnosi.

Laura Mohorko Kumer, učiteljica slovenščine in zgodovine, Osnovna šola Cirkulane - Zavrč

Učitelj kot navdihujoča hobotnica

»Biti med finalisti mi predvsem pomeni možnost za navdihovanje mladih, ki se odločajo za učiteljski poklic. Izbora ne vidim kot tekmovalnega, gre le za širjenje dobrih praks, ki jih učitelji potrebujemo, ko se nekje ustavimo in iščemo nove rešitve in zamisli. Ko razmišljamo, kaj bomo jutri, in si med seboj pomagamo. Učiteljevanje zame ni dirka na kratke proge in hiter prihod na cilj; je dolgotrajen proces, v katerem se učiš in zoriš iz dneva v dan, v katerem dnevno razbijaš stereotipe o popolnih učnih urah, na poti do cilja pa moraš večkrat potegniti zavoro in se ustaviti, pogledati v oči iskrenosti in mladosti, prisluhniti željam in potrebam naših otrok,« je zapisala učiteljica.

Pravi, da je učitelj v resnici kot hobotnica, ki ima lovke razprostrte v vse segmente svojega in učenčevega življenja. Pri poučevanju vedno upošteva, kako bi si sama želela, da ji predstavijo posamezno snov. Medtem ko išče načine, kako bi za novo snov navdušila učence, pa jim hkrati vsakič razloži, zakaj je pomembna: »Da vedo, zakaj je pri uporabi zaimkov pomembno, da rečemo: 'Jože je na morju s svojo ženo in ne z njegovo ženo.'«

Napoleon in grški bogovi

Poučuje otroke od 6. do 9. razreda in čeprav so že predmetna stopnja, se veliko igrajo. Razlaga, da se prav med igro sprožajo procesi, ki omogočajo pomnjenje. Tako se pri zgodovini pri igri vlog spremenijo v grške bogove, Napoleone ali odigrajo pariško mirovno konferenco. Otroci ob tem uživajo, se učijo in so zelo ustvarjalni: »Učenec, ki je igral Napoleona, je med igro šel na kolena. Ko sem ga vprašala, zakaj, je odgovoril: 'Ker ste rekli, naj poiščemo kakšno zanimivost o njem, pa sem našel, da je bil zelo majhen.' To je tisto, kar bi moralo še naprej poganjati učne mline. Radovednost učenca.«

Uči jih tudi uporabe IKT, da že v 7. razredu znajo spisati pravilno oblikovano prošnjo za službo, ali se s snapchatom spremeni v Božička, ki ne zna uporabljati zaimkov. Skupaj izdelujejo didaktične igre, tako so si zamislili zgodovinsko različico brain boxa in dobble game.

Za branje, tudi Cankarja, pa učence motivira tako, da bralnico postavlja v različna okolja. Berejo na tleh, pod drevesi, sede, leže … V pouk slovenščine vnaša gibalne igre, pravi, da so prav tako zelo učinkovito sredstvo za pomnjenje. Tako morajo denimo pri utrjevanju končnih ločil pri vsakem klicaju skočiti v zrak ali počepniti za piko.

Za več življenjskih veščin

Svoje dobre prakse želi širiti in deliti še naprej, zaveda se, da sedanji čas kliče po korenitih spremembah v šolstvu: »Lovimo se ob izpolnjevanju ciljev v učnih načrtih, pozabljamo pa, da živimo v svetu, ko bi bilo treba mnogo več časa v vzgojno-izobraževalnem procesu nameniti življenjskim veščinam, digitalnemu opolnomočenju, praktičnim prvinam in razvoju vrednot. To je tisti nahrbtnik, ki si ga učenci oprtajo na rame in nosijo vse življenje.«

Preberite še: Kdo bo učitelj/učiteljica leta 2023? Predstavljamo dve finalistki

Morda vas zanima tudi: Izjemno življenje Slovenke, ki je ustanovila Ciciban in Bralno značko