25.7.2021 ob 5:20 | Foto: Gettyimages | Avtor: B. K. P. (Baldrijanko, priloga Slovenskih novic)
Plavanje je ena od osnovnih veščin, ki bi jih moral znati vsak otrok. Še posebno, če se pogosto giblje okrog vode, naj bo to bazen, jezero, reka ali morje. Potreben je le trenutek nepazljivosti in otrok lahko pade v vodo, če bo vedel, kako se v njej obnašati, pa se bo vse skupaj končalo veliko bolj srečno, kot bi se lahko. Zanemarljivo ni niti dejstvo, da je plavanje eden najbolj zdravih načinov rekreacije tako v mladosti kot poznejših letih.
Lahko ga naučimo plavati sami ali ga vpišemo na tečaj, pravi čas za slednjega je po mnenju pediatrov okrog četrtega leta. Na vodo pa začnemo otroka navajati že veliko prej, že nekaj mesecev po rojstvu. Če je ne bo maral ali se je bo celo bal, tudi s tečajem ne bo nič, zato pazimo, kako se v njihovi prisotnosti odzivamo.
Dovolj je, da panično reagiramo, ko malček v banji glavo potopi pod gladino ali se na morju preveč približa vodi. Otroci se na naše reakcije odzovejo zelo čustveno in jih pogosto ponotranjijo, a po svoje, opozarjajo psihologi. Tako malček denimo ne bo povezal, da je naš strah povezan z njegovo varnostjo, ampak se lahko zgodi, da se bo začel bati vode. Raje mu to mokro reč predstavimo kot zabavno in prijetno. Začnemo med kopanjem.
Že okrog štiri mesece po rojstvu mu lahko na vrh glave počasi zlijemo pest vode in opazujemo, kako se odziva. Presenečenje je povsem normalno, to pa se lahko spremeni v navdušenje ali jok. Če prvo, odlično, v primeru drugega pa bo treba več dela in potrpljenja. Ko so nekoliko starejši, jim kopanje spremenimo v zabavo. V kad prinesemo igrače, poleti na balkon ali vrt postavimo mali napihljiv bazen, v vodo dodamo penečo se kopel in pokažemo otroku, kako z njo dela balončke ali si iz pene naredi brado, kapo in podobno.
Pogovor z ribami |
Da ne bi goltal vode, ga že v domači kadi naučimo pihati pod vodo. Zajamemo sapo, potopimo glavo in skozi usta in/ali nos pihnemo zrak. Otrok naj medtem opazuje zračne mehurčke, ki bodo priplavali na površje. Pojasnimo, da se tako pogovarjamo z ribami. Uho položimo na gladino in se pretvarjamo, da nam ribe pripovedujejo nekaj strašno zanimivega. Spodbujamo ga, da nas posnema, nato pa naj se potopi in jim pod vodo »odgovori«. |
Naj uživa in se zabava. Tako bodo nastali prijetni spomini, povezani z vodo. Te lahko omadežuje neprijeten občutek, ki nastane, ko voda zaide v nos, usta ali ušesa, pa pekoče oči, ki so posledica gledanja pod vodo.
Da bodo ušesa ostala suha, lahko uporabimo posebne čepke, oči jim zavarujemo s plavalnimi očali ter jih naučimo držati sapo. Vse to seveda najprej v domači kopalnici.
Ko je otrok dovolj samozavesten, ga spoznamo z morjem, jezerom, reko ali velikim bazenom. Lahko se pojavi nelagodje, tudi če otrok igranje v kadi obožuje, saj bo okolje drugačno, temperatura vode pa običajno nižja. Zato naj najprej po vodi samo brca, nato ga počasi popeljemo vanjo in ga ves čas zabavamo, nekoliko dvignemo iz vode, pa spustimo nazaj, naj opazuje druge otroke, ki uživajo in kmalu se jim bo hotel pridružiti. Ko bo pripravljen, da povsem zakoraka vanjo, pa seveda ne pozabimo na pripomočke, ki mu bodo pomagali ostati na površini. Obstaja jih res veliko, strokovnjaki pa najbolj priporočajo plavalni jopič z rokavčki. Tako se bo otrok počutil najbolj varno in plovno.
Semafor |
Z otrokom sedemo na stopnico bazena ali v plitvo vodo na morju ali ob jezeru. Vaše in njegove noge so motor čolna, ki mora, ko se na semaforju prižge zelena luč, odbrzeti stran. Ko zasliši besedo zelena, mora začeti čim močneje brcati in škropiti vse okoli sebe (pri tem pazimo, da ne zmočimo drugih plavalcev), rumena pomeni, da se umiri, in rdeča stop. |
Morda vas zanima tudi: Kateri plavalni pripomočki so najboljši za otroke (odgovarja trener plavanja)
Preberite še: Ustvarjamo z otroki: Kakšne umetnine lahko nastanejo na plaži!
oddajte komentar