Zakaj je ženskam v karieri dano manj priložnosti kot moškim

Ste se kdaj vprašali, zakaj pridna, prizadevna in izobražena ženska v karieri ne napreduje tako hitro kot njeni kolegi? Dekleta in ženske po svojih dosežkih v šolanju presegajo moške, a zdi se, da jim na delavnem mestu še vedno niso dane enake priložnosti.

Več zanimivih dejstev vas čaka na Facebooku.   

S tem vprašanjem se ukvarja tudi finančni in poslovni analitik, profesor Tom Schuller, ki je v enem svojih zadnjih del izpostavil pet dejavnikov, ki v so v sodobni družbi v največji meri odgovorni za neenakost med spoloma. 

"Ti dejavniki niso nanizani po njihovi pomembnosti. Kako in v kakšni meri vplivajo na ženske, je odvisno predvsem od okolja, v katerem delujejo, od politike organizacije, v kateri se uveljavljajo in od družbe, v kakršni živijo, se pa večina na določeni točki sreča vsaj z enim ali celo z vsemi od njih," je povedal Schuller in nanizal glavne razloge, zakaj ženskam niso dane enake priložnosti kot moškim.

Prikrita ali odkrita diskriminacija

Ta se res ne odraža vedno v odkritem spolnem nadlegovanju, a četudi je prisoten v manjši meri, kot je bil pred nekaj desetletji, seksizem ostaja dejstvo.

Družbene vloge

Res je, one naj bi bile tiste, ki bodo najverjetneje skrbele za otroke ali ostarele starše. To seveda pomeni več odsotnosti z dela, manj fleksibilen delavnik in bolniški dopusti. Prav zato vloga, ki jim jo pripisuje družba, še vedno predstavlja oviro, ki ženskam stoji na poti do višjih in odgovornejših mest.

Psihologija

Tudi ta v celotni zgodbi igra pomembno vlogo. Ženske namreč razmišljajo drugače od moških. Če bo ona na seznamu opravil, ki jih zahteva določeno delavno mesto opazila nalogo, ki ji ni kos, bo prijavnico umaknila. Moški se bo za določeno mesto potegoval že, če bo zgolj eni zadolžitvi s še tako dolgega seznama, kos.

Vertikalna mreža

Na najvišjih položajih so v podjetjih in organizacijah večinoma moški. Ti pri napredovanju nižjih kadrov praviloma dajo prednost sebi enakim, torej moškim. Med sektorje, ki jim vladajo ženske, sodijo nega in šolstvo, kjer so odgovorna delavna mesta v primerjavi z gospodarstvom manj cenjena in nižje plačana.

Način odločanja

Po mnenju Schullerja gre za najbolj kontroverzno in hkrati zanimivo točko. Moški hitro zgrabijo priložnost za napredovanje, ženske pa pred končno odločitvijo dlje in izdatneje tehtajo. Praviloma se vprašajo: Potrebujem več denarja? Potrebujem višji položaj? Mi delo, ki ga opravljam, še vedno omogoča rast in razvoj?
Če se njihovi odgovori glasijo ne, ne in da, raje ostanejo na trenutnem mestu. "Zaradi takšnega razmišljanja delujejo v korist nasprotnemu spolu," je povedal Schuller.

In v kolikšni meri so zaradi takšnih in podobnih odločitev ženske same krive, da ne napredujejo v karieri? "Vsak se mora truditi in sprejemati odločitve, ki so dobre zanj," pravi Schuller in dodaja, da bi, četudi bi bile vse te ovire odpravljene, še vedno obstajali ljudje, ki ne bi napredovali.

"Veliko je žensk, ki so v karieri uspešne, a nimajo nikakršne ambicije po najvišjih mestih. Na svojem delu se razvijajo, četudi ne v verikalnem smislu. Prav tako velja za moške. Kar bi se v naši družbi moralo dokončno spremeniti, je zagotavljanje enakih možnosti in upoštevanje zgolj sposobnosti, pričakovanj ter ambicij ne glede na to, ali se za višje mesto poteguje moški ali ženska," zaključuje analitik in dodaja, da s tem ne bi bile na boljšem le pripadnice velikokrat neupravičeno imenovanega nežnejšega spola, temveč tudi podjetja in globalna ekonomija. Po mnenju Schullerja namreč prav spolna diskriminacija letno prinaša bilijonske izgube.

Avtorica: M. FL.
Foto: Shutterstock