14 navad izjemno dolgočasnih ljudi

Ljudje smo si različni, s tem se gotovo strinjate. Stvari, ki so za nekoga noro zanimive, drugemu ne predstavljajo ničesar posebnega. In s tem ni popolnoma nič narobe. Težava nastane, ko vam nobena stvar na svetu več ni zanimiva. Ko v ničemer več ne najdete razburjenja. Ko postanete dolgočasni. Kdo so torej pravi dolgočasneži in kakšne so njihove navade?

Dolgočasni ljudje vedno naredijo isto stvar

Rutina je nekaj, kar je v coni udobja in v določenih primerih z njo ni popolnoma nič narobe. A vsaj v prostem času (čeprav vedno pogosteje tudi na poslovnem področju) je spoznavanje novih stvari in ljudi vedno pozitivno.

Prehranjevanje v vedno isti restavraciji, po možnosti naročanje vedno enakega menija, vedno enak dopust v istem apartmaju in vnovično gledanje serije Prijatelji, čeprav jo znajo že na pamet, je znak dolgočasnežev. Novosti, izzivi in svež veter nas dokazano osrečujejo. Zato ponavljanje enih in istih dolgočasnih stvari nikoli ni boljša izbira. 

Dolgočasni ljudje se ponavljajo 

To so tisti, ki vsakič ponovijo eno in isto zgodbo, ki ni bila zanimiva že prvič, ko ste jo slišali. Navadno so to tudi ljudje, ki se jim nič ne dogaja, zato je tista ena zgodba pač edino, kar imajo v rokavu. 

Dolgočasni ljudje ne znajo oceniti, če druge pogovor dolgočasi 

Dolgočasneži brez empatije so eni najhujših. To so tisti, ki sploh ne zaznajo, da so dolgčas prenesli tudi na svoje sogovornike, ki jim to poskušajo povedati z govorico telesa, a jim ti ne prisluhnejo. Ignoriranje signalov sogovornika, ki poskuša pokazati, da je tema resnično dolgočasna, a vseeno potrpežljivo in vljudno prikimava, je eden glavnih grehov. 

Dolgočasni ljudje imajo neuravnotežene pogovore 

Kaj pravzaprav je uravnotežen pogovor? Vsak dober pogovor ima nek ritem, izmenjavo mnenj. Čas, ko govorite in ko poslušate mora biti sorazmeren, vsaj ko gre za prijateljski klepet. Dolgočasni ljudje gredo v pogovorni ekstrem, kjer ni simetrije med poslušanjem in govorjenjem. Ali so ves čas tiho ali pa drugih ne pustijo do besede. Enako dolgočasno. 

Dolgočasni ljudje drugih ne znajo spraviti v smeh 

Humor in sposobnost njegove produkcije in širjenja med druge je znak kognitivne fleksibilnosti. Je sposobnost, da znaš neko idejo osvetliti tako, da se v njej prepoznajo različne osebnosti in perspektive. To dolgočasnežem manjka. 

Dolgočasni ljudje stvari ne znajo videti skozi oči drugega 

Pomanjkanje empatije smo že omenili. Dolgočasni ljudje so pogosto tudi tisti, ki ne morejo (ali nočejo) razumeti, kako na temo pogovora gleda sogovornik. Ne vidijo širše slike in perspektive drugega, ker se ne znajo postaviti v tuje čevlje. Čustvena inteligenca je naremč ključ za dober pogovor.

Dolgočasni ljudje so vedno negativni

Večni negativizem je nekaj, česar nihče, ampak res nihče ne mara poslušati prav dolgo. Ljudje, ki večno zgolj nergajo, v družbi nikoli niso zaželjeni. "Zakaj jaz? Zakaj vedno jaz? Zakaj se me drži nesreča? Zakaj se vse zgodi meni? Vsi so neumni. Krivi so drugi. Vse je slabo." Saj veste. Takšne besede prihajajo iz ust negativni dolgočasnežev. 

Dolgočasni ljudje nikoli nimajo ničesar za pripomniti 

Dolgočasneži niso le tisti, ki drugim ne pustijo do besede in nimajo občutka za soljudi. So tudi tisti, ki so vedno raje tiho. Glasni dolgočasneži so namreč tisti, ki verjamejo, da so najbolj zanimive osebe na svetu, medtem ko so tihi dolgočasneži tisti, ki verjamejo, da nimajo ničesar zanimivega za povedati in jih tako ali tako nihče ne bo poslušal. To so tisti, ki na vsako vprašanje odgovorijo z "verjetno", "mogoče" ali "ne vem" … Če imate za povedati kaj dobrega, spregovorite! 

Dolgočasneži nimajo svojega mnenja 

Nadaljevanje zgornje točke torej kaže, da imajo dolgočasni ljudje pogosto težavo s kritičnim razmišljanjem in oblikovanjem lastnih prepričanj. To so ljudje, ki verjamejo prvo stvar, ki jo slišijo. Na poročilih ali od sosede. Pozabijo pa, da imajo svojo glavo, s katero lahko precenijo, če stvar pije vodo. 

Od dolgočasnežev se ne boste naučili ničesar novega 

V luči tega, da nimajo ničesar pametnega za pripomniti, je tudi to, da se od takšnih ljudi nikoli ne naučite ničesar novega.

Dolgočasni ljudje ne znajo pripovedovati zgodb

Da bi vam ljudje prisluhnili, morate znati pripovedovati. In ne sme vam biti vseeno za zgodbo. Študija iz leta 2016 celo pravi, da so moški, ki znajo dobro pripovedovati zgodbe, bolj privlačni za ženske!

Dolgočasni ljudje ne znajo improvizirati 

Če se morate pripraviti na vsak pogovor, ki vas čaka, imate verjetno težavo. Improvizacija je v bistvu nekaj, kar počnemo vsak dan. Tudi ko ne veste nič o stvari, o kateri teče pogovor, improvizirajte. Pogovor je kot igra z žogo, če je ne podate naprej, se konča. Če torej o neznani temi nimate ničesar za pripomniti, vprašajte. Tudi vprašanje je poteza.

Dolgočasni ljudje govorijo monotono

Govorcu, ki govori monotono, vedno takoj prilepimo nalepko dolgočasen. Ali celo neinteligenten. Zagotovo ste imeli med leti šolanja vsaj enega profesorja, ki je govoril res monotono. Ne glede na to, o čem je govoril, je stvar zvenela nezanimivo. Dobra retorika, torej povzdigovanje glasu pri pomembnih stvareh, premori, ko želite več pozornosti in ključni poudarki, so pot do dobrega govora. 

Dolgočasni ljudje se vedno dolgočasijo

Ironično, kajne? Dolgočasnost je dvosmeren promet. Če vas nič ne zanima, če v nobeni stvari ne najdete vsaj nekaj dobrega, razburljivega in pozitivnega, se vam slabo piše. Ne bodite eni takšnih.

Avtor: F. M.
Foto: Thinkstock

PREBERITE ŠE: Kako instagram uporabiti za osebno promocijo, ki ljudem ne bo šla na živce ALI Influencer: poklic, ki to ni že sam po sebi

Priporočamo tudi: Milenijci hočejo fleksibilnost, spreminjati svet in si sami ustvarjati službe