Kako na nas vpliva prehajanje na zimski ali poletni čas

Potem, ko bomo to soboto znova pomaknili ure za eno uro nazaj in prešli s poletnega na zimski čas, bo večina uživala v daljši noči.

O namenu in smiselnosti takšnega početja že leta tako v laični kot strokovni javnosti potekajo debate, številne raziskave na to temo pa se osredotočajo na učinke, ki jih ima premikanje ure na naše telo in obnašanje. In kaj so dokazale?

Več zanimivih dejstev vas čaka na Facebooku. 

Več avtomobilskih nesreč?

Obstajajo domneve, da je v času, ko zamikamo kazalce na uri, večje število prometnih nesreč. Tisti, ki to teorijo podpirajo, zanje krivijo zlasti spremenjeno rutino spanja in notranjega ritma, kar vpliva na zbranost in pozornost ter posledično potencialno vodi v velikokrat usodne nesreče.

A vendar leta 2010 v publikaciji Journal of Environmental Public Health objavljena raziskava, ki je analizirala število prometnih nesreč na Finskem teden dni pred in teden dni po prehodu na zimski čas, tega ni potrdila.

Poizvedba je potekala med leti 1981 in 2006, med njo pa strokovnjaki niso opazili občutnega porasta nesreč.

Še več: prav tako leta 2010 so v časopisu Safety Research strokovnjaki zapisali, da se ob prehodu na zimski čas število teh zaradi boljše jutranje vidljivosti v resnici zniža.

Več poškodb na delu

Čeprav to ne velja za tiste, ki so zaposleni v pisarnah, je pri ljudeh, ki opravljajo težja fizična dela, v času premikanja kazalcev opaziti več nesreč. Porast teh je sicer zaznaven ob prehodu z zimskega na poletni čas, pri prehodu v obratni smer pa ta učinek ni bil opažen.

Kot so leta 2009 zapisali v izdaji revije Journal of Applied Psychology, število delavnih nesreč tedaj naraste za 5,7 odstotkov, trend pa je opazen še ves teden.

Strokovnjaki vzroke za to pripisujejo uro krajši noči, ki vodi v utrujenost in padec koncentracije, s tem tudi utemeljujejo dejstvo, da ob prehodu na zimski čas tega trenda ni bilo zaznati.

Več primerov srčne kapi

Ekipa švedskih strokovnjakov je na podlagi leta 2008 zaključene raziskave dognala, da je število primerov srčne kapi še tri tedne po prehodu z zimskega na poletni čas v povprečju za pet odstotkov višje, kot v drugih delih leta. Tako, kot to velja za delavne nesreče, tudi porasta števila srčnih kapi ob prehodu na zimski čas niso opazili.

V publikaciji Journal of Medicine so ta pojav prav tako pripisali eno uro krajši noči. Zaradi pomanjkanja spanja namreč v telesu naraste količina stresnih hormonov, to vodi v vnetja srčnožilnih tkiv ter druge zaplete, ki povečajo tveganje za srčno kap.

Več brskanja po spletu

Da, tudi med delavnim časom. Drži, samo dejanje na način, kot delavne nesreče in srčna kap, ne ogroža zdravja in ne življenja, lahko pa podjetjem širom sveta prinese velike finančne izgube.

Leta 2012 so v reviji Journal of Applied Psychology povzeli izsledke raziskave, v kateri so dokazali, da je brskanje po spletu (seveda z namenom zabave) zlasti naraslo na ponedeljek, ki je sledil koncu tedna, v katerem se ure pomakne na poletni čas.

Tudi to strokovnjaki utemeljujejo s pomanjkanjem spanja in padcem motivacije ter zbranosti.

Okrepljeni glavoboli

Notranji ritem telesa upravlja z vsemi našimi funkcijami, s katerimi se telo sooča vsak dan. Med drugim nadzoruje tudi sproščanje določenih hormonov, ki vplivajo na počutje, stopnjo lakote in spanec. Kadar se ta ritem zaradi premika ure zmede, telo seveda spremembe zazna ter se nanje odzove.

Pri nekaterih se to odraža kot okrepljena kronična bolečina, denimo kronični glavobol, ki je lahko prisoten in izrazitejši še tedne potem, ko se ura prestavi na zimski ali poletni čas, so zapisali v časopisu New York Daily News.

Malo tolažbe: zdi se, da prehod s poletnega na zimski čas vendarle na telo in dejanja ne vpliva v tolikšni meri, kot tisti v obratno smer. Uro dodatnega spanca pa boste tudi znali dodobra izkoristiti.

Avtorica: M. FL.
Foto: Thinkstock