Izjemna moč meditacije

Meditacija postaja vse bolj priljubljen način sproščanja. Predajajo se ji sodelavci, o njej razglabljajo prijatelji, vi pa se sprašujete, kakšni so dejansko njeni učinki na dušo in telo.

»Mnoge dobrobiti tega načina sproščanja potrjuje tudi znanost,« pravi Richard Davidson, ustanovitelj Centra za mentalno zdravje univerze Wisconsin in dodaja, da meditacija v resnici igra pomembno vlogo pri zagotavljanju in ohranjanju zdravja ter dobrega počutja. Konkretnih dokazov o tem je vedno več in če se z njo spogledujete tudi sami, vas bodo sledeči prepričali, da se ji boste čim pogosteje predali.

Več namigov za sproščanje poiščite na Facebooku.

Meditacija premaguje depresijo

 »Ponavljajoče se epizode depresije je mogoče postaviti ob bok drugim kroničnim boleznim, kot je denimo sladkorna bolezen. Tisti, ki jih pestijo, se jih morajo naučiti obvladovati ter z njimi živeti,« meni Willem Kuyken, profesor klinične psihologije na univerzi Oxford in dodaja, da je te občutke s pravilno vedenjsko terapijo, ki vključuje meditacijo, mogoče občutno zmanjšati. »Sodelujoči, ki so sodelovali v našem programu, so že po osmih tednih občutili izboljšanje. Pri nekaterih se občutki depresije niso pojavili kar 60 tednov. Zlasti je bil zaznaven pozitiven vpliv meditacije pri posameznikih s težjo obliko depresije. Ti so se naučili z njo soočati ter jo obvladovati v tolikšni meri, da ni vplivala na njihova vsakdanja opravila.«

Neprecenljiva kombinacija vadbe in meditacije

Strokovnjaki so se ob tem poglobili v kombinacijo meditacije in vadbe ter proučevali, kako ta vpliva na depresijo. Dr. Brandon Alderman je pod drobnogled vzel 52 posameznikov. 22 od njih je imelo depresijo. Vsi so sodelovali v vajah, ki so združevale meditativne tehnike in fizično vadbo. Poizvedba je trajala osem tednov. Po 20. minutah meditacije so sodelujoči pol ure vozili sobno kolo. Čisto vsi so po zaključku poročali o boljšem počutju, pri posameznikih z depresijo so bili njeni simptomi za 40 odstotkov redkejši in blažji kot pred omenjeno terapijo. Sam Alderman je bil nad izsledki presenečen: »Že prejšnje raziskave so pokazale, da ima vadba izjemen antidepresivni učinek, v kombinaciji z meditacijo pa je ta še bolj izrazit. Tako vadba kot meditacija vplivata na dele možganov, ki so odgovorni za pojav depresije. Prav zato sta skupaj v bitki s to motnjo tako učinkoviti.«

Meditacija zavira staranje

Zlasti velja za vpliv na možganske sposobnosti. Tega so dokazali strokovnjaki z univerze Kalifornija. S pomočjo prostovoljcev v srednjih letih so proučevali vpliv meditacije na staranje možganov.  50- letni posamezniki, ki so se ji večkrat predajali, so se na kognitivnih testih odrezali veliko bolje od sovrstnikov, ki jim je bila ta veščina tuja. Natančneje: možgani prvih so bili glede na dosežke sedem let mlajši od možganov drugih.

»Meditacija je oblika mentalne vadbe, možgani so po njeni zaslugi močnejši in bolj odzivni,« je povedal Dr. Amit Sood, profesor s klinike Mayo, ki je sodeloval pri raziskavi in dodal, da meditacija zavira sproščanje stresnih hormonov, posledično se v možganih redkeje pojavljajo vnetja, ki bi poškodovale male sive celice.

Meditacija blaži bolečino

Tudi ta učinek potrjuje znanost. V eni od raziskav na to temo so strokovnjaki dokazali, da 45 minutna dnevna meditacija občutno ublaži bolečine v hrbtu. Druga raziskava je pokazala, da lahko posamezniki znatno znižajo občutke bolečin brez zdravil že zgolj s preusmeritvijo misli na nekaj drugega, seveda je meditacija pri tem v veliko pomoč. »Še vedno nas čaka dolga pot, da bi našli natančno povezavo med blaženjem fizične bolečine in meditativnimi tehnikami,« je ob tem povedal Davidson in dodal, da znanstveniki domnevajo, da meditacija blaži vnetne procese v telesu in hkrati vpliva na centre v možganih, ki so odgovorni za občutke bolečine.

Zavira stres

Stres je tegoba sodobnega časa in je odgovoren za številne bolezni. Tako tiste psihične kot one fizične narave. Prav meditacija nanj deluje zaviralno. Njen učinek ni kratkotrajen, pač pa dolgoročen. Omenjeno so znanstveniki dokazali so pomočjo 35. posameznikov. Ti so se tri dni zaporedoma predajali meditaciji, strokovnjaki pa so pred in po tem z meritvami preverjali dogajanje v njihovih možganih.

Po zaključku poizvedbe so prostovoljci sebe opisali kot pomirjenje, z natančnimi meritvami pa so strokovnjaki v njihovem centralnem živčevju zaznali povečane aktivnosti v predelih, ki so zaslužni za blaženje stresa in za mirnejše odzive na zunanje dražljaje.

Kako dolga meditacija je za vse omenjene učinke potrebna, še ni znano. Strokovnjaki pravijo, da že 15 minut dnevno znižuje krvni tlak in s tem med drugim razbremeni srce. »Začnite s kolikor lahko. Osredotočite se na dihanje in skušajte odmisliti vse ostalo. Morda boste spočetka imeli težave s koncentracijo, a vztrajajte. Daljši, kot bo vaš čas meditacije, več si je boste želeli in bolj izraziti bodo njeni učinki. Pomembno je le, da fizičnemu zdravju, dobremu delovanju možganov in psihičnemu počutju v prid ne odnehate,« je prepričan dr. Sood.

Avtorica: M. F.
Foto: Shutterstock