24.6.2022 ob 9:21 | Foto: AndreyPopov/Getty Images | Avtor: N.E.
Predpostavimo, da si imela včeraj krasen dan. Obkrožena s prijateljicami si klepetala, vsaka izmed vas je z družbo delila kakšen dogodek iz svojega zadnjega obdobja, govorile ste o uspehih, službah, partnerjih in še bi lahko naštevala.
Nato pa si prišla domov in se odpravila spat. Uh, kar naenkrat se je oglasil tisti majhen in zloben, a znan glas v tvoji glavi. "Kako uspešne so vse tvoje prijateljice, ti pa v bistvu še nič nisi dosegla!"
Takšen glas nas kaj hitro spusti na trdna tla, pa si tam res želimo pristati? Naj razložimo.
Govorimo o t. i. sindromu vsiljivca (imposter syndrome), ki nas pogosto pesti v naših mislih in zaradi katerega si v življenju pogosto ne upamo živeti tako, kot bi si sicer želeli.
Naj te najprej pomirimo. Čeprav ti glasek govori, da si ti edina na svetu, ki se tako počuti, to ne drži. Sindrom vsiljivca je pogosto stanje, s katerim se srečuje veliko ljudi.
V resnici ga psihologi povezujejo z višjo stopnjo inteligence in uspehom, precej tesno pa je povezan tudi s perfekcionizmom in okoljem, iz katerega prihajaš.
Skratka, občutek, zaradi katerega se včasih počutiš kot prevarantka, ki je na nek način pretentala vse na poti, da so te sprejeli v službo, ali pa okoli prinesla ljudi, da verjamejo, da si talentirana ali simpatična, ni redkost.
O sindromu vsiljivca sta prvi pisali psihologinji Suzanna Imes in Pauline Rose Clance v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pojav sta odkrivali predvsem pri uspešnih ženskah, ki svojih uspehov preprosto niso mogle ceniti.
Lahko bi ga opisali kot nekakšno neskončno anksioznost, ki nam dopoveduje, da nismo dovolj dobri, zanimivi, nadarjeni, pametni in podobno.
Glas vsiljivca nas ne glede na objektivno uspešnost prepričuje, da je najbolje, da kar odnehamo. Ne glede na to, česa smo se lotili, po njegovem mnenju v tem pač ni smisla.
Če se tudi ti kdaj srečaš s tem glasom, ga kar po hitrem postopku nekam pošlji, saj ti v življenju ne koristi kaj preveč.
V pomoč spodaj nizamo nekaj nasvetov, kako ga poslati čim dlje in ga uspešno in enkrat za vselej utišati.
Najprej moraš ugotoviti, zakaj in kdaj se tvoj mali glasek najraje vklopi. Imaš morda o sebi ves čas slabo mnenje? Je težava v samozavesti? Te skrbi za položaj v službi? Razlog lahko tiči marsikje, pogosto tudi v načinu vzgoje, ki si je bila deležna.
Da ugotoviš, kaj spodbuja tvoj sindrom, je ključno, da se boš nato lahko z njim uspešno borila.
Primerjanje z drugimi ljudmi nikoli ne prinese kaj dosti dobrega, v tem primeru pa stanje lahko samo še poslabša. Namesto, da se z drugimi primerjaš, o zadevi raje spregovori s tistimi, ki so ti blizu.
Glas bo namreč postal glasnejši, če bo ostajal le v tvoji glavi. Če boš o njem govorila z drugimi ljudmi, pa boš kmalu opazila, da se s podobno težavo bori še kdo, predvsem pa boš videla, da imajo ljudje okoli tebe o tebi lepše mnenje kot ti.
Kot smo že omenili, se s sindromom vsiljivca bori veliko ljudi in zanimivo je, da ti bo pomagalo, če jih okoli sebe poiščeš in jim pomagaš. Če boš pomagala nekomu, ki se težko vključi v družbo, ker ga pesti prepričanje, da vanjo ne spada, boš s tem pomagala tudi sebi.
Sliši se čudno, a v resnici bo dejanje pomoči v tebi spodbudilo pozitivne občutke in tvoj glas, ki je navadno tečen, bo nate v takšnih primerih celo ponosen.
Ko v mislih začutimo negativno sporočilo sindroma vsiljivca, nanj navadno postanemo zelo pozorni in se ga celo oklenemo. Tako postane še glasnejši. Prihodnjič v mislih raje poizkusi najti razloge proti njemu.
Na list papirja si zapiši lastnosti, zaradi katerih si uspešna na delovnem mestu ali pa zaradi katerih te imajo ljudje radi. Nato pozornost nameni njim in negativen glas bo postal vse tišji.
Preberite še: Zakaj se vaš partner vse bolj umika iz odnosa
Morda vas zanima tudi: 6 dejanj, s katerimi zaljubljene ženske prestrašijo moške
oddajte komentar