2.3.2020 ob 5:50 | Foto: Getty Images | Avtor: T. S. P.
Nova raziskava inštituta za učenje in razvoj možganov I-LABS na univerzi v Washingtonu je potrdila, da starševščina pomaga pri razvoju otrokovega govora. Za razliko od dojenščine, v okviru katere z dojenčkom komuniciramo s ponavljanjem njegovih glasov, starščevščina, ki vključuje besede in stavke, le da so ti večkrat ponovljeni in izgovorjeni počasneje, bistveno prispeva k bogatenju besednega zaklada, so ugotovili znanstveniki.
Starši, ki tekoče govorijo omenjeni jezik, so do 18 meseca starosti svojega otroka uspeli naučiti do 100 besed, medtem ko so tisti, ki omenjeni jezik poznajo zgolj v »pasivni obliki«, otroke naučili le okoli 60 besed, poroča Sicence Daily. Raziskave so še pokazale, da otroci, izpostavljeni starševščini, hitreje in pogosteje blebetajo.
V raziskavi, ki je bila objavljena v znanstvenem glasilu Proceedings of the National Academy of Sciences, je sodelovalo 48 staršev, od katerih so strokovnjaki polovico naučili, kako pravilno uporabljati starševščino. Nekaj mesecev kasneje so njihovi otroci imeli bolj bogat besedni zaklad kot otroci druge polovice staršev, vključenih v raziskavo, ki omenjenega načina govora niso uporabljali.
»Starševščina učenje jezika olajša zaradi enostavnejše jezikovne strukture in poudarjenih glasov. Poleg tega pa pritegne dojenčkovo pozornost, ki nato govor očeta ali mame pozorno spremlja in se poskuša odzivati,« je pojasnila profesorica govora Patricia Kuhl.
Namesto popačenih besed ali glasov, ki spominjajo na govor eno- ali dvo-letnika, bi starši morali uporabljati enostavne besede, delati daljše premore, poudarjati določene glasove, uporabiti višjo frekvenco. Domnevno naj bi se dojenčkom in malčkom takšen način govora zdel vesel in zabaven. Primer starševščine je: »Si ti moj mali mož? Ja pa si. Ja, si. Moj. Mali. Mož!« Ali pa: »Čigav je ta sladek trebušček? Je to tvoj trebušček? Ga lahko pojem? Ham ham ham.«
Primer si lahko ogledate tudi v spodnjem videu:
Strokovni izraz za starševščino je k otroku usmerjen govor, pri njem pa je pomembno, da uporabljamo vse glasove in ne izpuščamo č, š, ž ter r.
Preberite še: Štirje odzivi Marka Juhanta na situacije, ki se nam pri vzgoji dogajajo vsak dan
Morda vas zanima tudi: »Učiteljica, jaz bom itak youtuber« (Piše: Petra Cerar)
oddajte komentar