Devet načinov, s katerimi ogrožamo svoj obstanek na Zemlji

Veliko je stvari, ki bi jih lahko počeli drugače. Ne zgolj zaradi nas samih, temveč zaradi vseh bitji, s katerimi delimo naš planet in ki jih s svojim nepremišljenim početjem velikokrat ogrožamo. Ne zavedamo pa se, da s tem ogrožamo tudi sebe. S katerimi početji najbolj?

Iz nečimrnosti izkoriščamo živali

Čeprav je na voljo ogromno materialov, iz katerih je umetno krzno prav tako mehko, toplo in prijetno kot naravno, vsako leto po vsem svetu še vedno ogromno živali umre zaradi svojega kožuha. Čeprav je majhen korak na tem področju že strojen, je škoda, ki jo zaradi nečimrnosti utrpi živalski svet, še vedno ogromna.

Preveč se vozimo z avtomobili

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da izpušni plini iz avtomobilov znatno škodujejo našim dihalom in povišujejo tveganje za raka pljuč. Dobra novica sicer je, da so leta 2018 na Globalni konferenci o kakovosti zraka predlagali 25 rešitev, ki bi pripeljale do čistejšega zraka, med drugim uporaba obnovljivih virov energije kot gorivo, še vedno pa glede zaščite zraka največ lahko storimo posamezniki, ki bi osebni avtomobil morali večkrat zamenjati za kolo, peš hojo ali javni prevoz.

Uničujemo morja in oceane

Nedavna študija o morskem ekosistemu je pokazala, da ribolov z vlečnimi mrežami negativno vpliva na morsko dno vse do globine 2000 metrov, saj posredno in neposredno ogroža tako živalski kot rastlinski svet v globinah morja.

Ni nam mar za neenakost

Širom sveta ljudje trpijo pomanjkanje. Študije so pokazale, da skoraj ena od dveh oseb preživi z manj kot 5,5 evra dnevno. Prav tako je skrb vzbujajoč podatek, da je na svetu približno 150 milijonov brezdomcev, kar znaša dva odstotka svetovne populacije. Pred temi dejstvi pa si vse preveč posameznikov zatiska oči.

Preveč kupujemo

Raziskava, ki je proučevala potrošniške navade prebivalcev Evrope in Azije, je pokazala, da velika večina kupuje več oblačil, kot jih v resnici potrebuje in povpraševanje po tkaninah iz dneva v dan raste. To je slaba novica, kajti pridelava surovin za tkanine in izdelava teh znatno bremeni okolje. Za pridelavo in predelavo enega kilograma bombaža je namreč potrebno 10.000 litrov vode.

Obsedeni smo s tehnologijo

Rezultati ene od raziskav so pokazali, da povprečna oseba na leto v zaslon televizije zre 1248 ur. V to količino niso vštete ure, ki jih namenjamo telefonom, računalnikom in drugim napravam. To pa pomeni, da smo velik del življenja izključeni iz resničnega sveta in se ne ukvarjamo s težavami, ki se v njem porajajo.

Na nas vplivajo družabna omrežja

In to ne v pozitivnem smislu. Saj zaradi stalnih primerjav nižajo našo samozavest, nas spodbujajo k potrošnji in v ospredje postavljajo povsem napačne prioritete.

Porabimo več, kot Zemlja lahko proizvede

Vsako leto poraba ljudi prekorači zaloge dobrin, katerih vir je naš planet. Leto 2019 je bilo s tega vidika prav posebej kritično, saj smo zaloge naravnih virov izčrpali že do meseca julija. Z drugimi besedami: Zemlja ne more proizvesti toliko kot ljudje porabimo.

Ogrožamo druge prebivalce Zemlje

Zaradi vpliva človeka na okolje z zemeljskega obličja izginjajo številne živalske in rastlinske vrste, saj uničujemo njihovo naravno okolje. Zaradi globalnega segrevanja se led na Arktiki tali s hitrostjo 11,3 odstotka letno, kar vpliva na populacijo polarnih medvedov, saj se krči njihov življenjski prostor.

To je le en primer usodnega vpliva človeštva na druge prebivalce našega planeta, pred čemer si ne bi smeli zatiskati oči, temveč vsi po svoji moči skrbeti, da bi vpliv na okolje zmanjšali v kar največji meri.

Povzeto po Miss7.

Preberite še: Duhovni učitelji in guruji sporočajo: Naša telesa imajo vse za obrambo pred virusom

Morda vas zanima tudi: Kar bi nas Greta Thunberg rada naučila, mi že znamo (piše: Goga)