Deset najboljših protistresnih dejavnosti

Avtor Alvin Toffler je v svojem, lahko bi rekli, preroškem delu Future Shock (Šok prihodnost) že leta 1970 opozoril na kvarne učinke hitro razvijajoče se tehnologije. Tedaj je napovedal, bo ta slabo vplivala na posameznika, družino in družbo na sploh. Zakaj? Ker bomo v prekratkem času izpostavljeni prevelikim in prehitrim spremembam.

Že daleč pred njim, leta 1899, pa je zdravnik in filozof, ter za mnoge oče sodobne psihologije William James opozoril na ključen pomen sproščanja in odmika od vsakdanjih opravil.

Več koristnih dejstev najdete na Facebooku. 

Kaj pa danes?

Prav zaradi hitrega življenjskega ritma je to v sodobnem času še pomembnejše kot leta 1899 ali 1970. Zato bi si morali vsak dan vzeti čas in se v digitalni dobi odmakniti od vsega, kar način življenja in tehnologija prinašata. Temu v prid govorijo zaključki nedavno izvedene poizvedbe, ki je zajemala 18000 posameznikov iz 134 držav, in je iskala povezavo med počitkom, sproščanjem, dobrim počutjem ter storilnostjo. 

Poizvedbo, poimenovano The Rest Test, je pod okriljem univerze Durham izvedel mednarodni kolektiv številnih znanstvenikov, umetnikov, izvedencev za mentalno zdravje, sociologov, humanističnih raziskovalcev in javno angažiranih strokovnjakov ter oblikovalcev televizijskih programov. Izsledke  je nedavno objavil BBC.

Njen osnovni namen je bil določiti, kako prebivalci z različnih delov obličja Zemlje v vsakdanji noriji najdejo mir. Prav tako so strokovnjaki odkrivali, kako posamezniki dojemajo povezavo med dejavnostmi, s katerimi premagujejo stres in njihovim dobrim počutjem.

Izkazalo se je, da je po mnenju večine najbolj sproščujočih deset sledečih dejavnosti:

• Branje;
• Aktivnosti v naravi;
• Osredotočanje na samega sebe;
• Poslušanje glasbe;
• Zgolj počivanje;
• Hoja;
• Kopel ali prha;
• Sanjarjenje;
• Gledanje televizije;
• Meditacija.

Večina sodelujočih je največje blagostanje dosegla po petih, šestih urah mirovanja oziroma počitka. Tedaj se je pri njih znatno znižala količina stresa, vsakodnevni odmik od kaosa je na dolgi rok pripomogel k boljšemu počutju in večji storilnosti. Tisti, ki so počivali dlje, so občutili rahel padec lagodja.

Počitek ni lenoba

Izvajalci upajo, da bo njihova poizvedba opozorila na resničen pomen počitka in sproščanja, ter da bo pripeljala do tega, da bo večina vendarle nekoliko upočasnila svoj življenjski slog.

Ob tem opozarjajo, da počitek ni lenoba. Nasprotno, tisti, ki si vsak dan vzamejo vsaj nekaj ur zase, so, ko se dela znova lotijo, učinkovitejši, kreativnejši in uspešnejši pri opravljanju zadolžitev.

Še za konec

Felicity Callard, ki je v izvedbi študije sodelovala, je ob zaključku dejala: "Naše delo kaže, da so počitek in pobeg od vsakodnevne norije in sodobne tehnologije, ter na drugi strani dobro počutje in zadovoljstvo, med seboj tesno povezani. To v bistvu ni nič novega, zadovoljni pa smo, da smo uspeli razbiti mit, ki govori, da je počitek lenarjenje in da smo dokazali, da se tako zadovoljstvo kot tudi storilnost z njim povečata. Tu ne gre zgolj za količino časa (šest ur počitka bi si resnično le redki lahko privoščili), temveč v večji meri za kvalitetno preživljanje trenutkov, v katerem vsak počne tisto, kar mu prinaša sprostitev," je povedala znanstvenica in dodala:

"Zanimivo pa je, da na lestvici najljubših dejavnosti praktično ni takšnih, ki vključujejo socialno interakcijo in se večina raje umakne v samoto. Številne predhodne empirične študije so namreč pokazale, da je tudi socialna povezanost ključnega pomena za dobro počutje posameznika. A se zdi, da je sodoben človek prepogosto izpostavljen takšnim in drugačnim stikom s soljudmi in se zato od njih najraje nekoliko odmakne."

Avtorica: M. F.
Foto: Shutterstock