Andrej Pešec: Kako je otrok spočet, vpliva na to, kakšen bo

Deset let že preučuje Vede in iz njih črpa znanje in uporabne življenjske nasvete, tudi o vzgajanju otrok in izobraževanju, ki jih je nadgradil še s sodobnimi znanstvenimi spoznanji pedagogov in psihologov. Ker meni, da starši in otroci potrebujejo pomoč, zadnjih pet let redno predava učiteljem, staršem in učencem, sodeluje pri otroškem parlamentu, izdal pa je tudi knjigi Vzgoja in Ženske in moški.

V spisih najdemo tudi koristne pedagoške nasvete. Eden od njih je, da pri vzgoji potrebujemo več discipline, a hkrati zavedanja, da ima otrok lastno osebnost, pot in želje, v kar ne smemo preveč posegati. »Starši morajo prepoznati, kdo jim je bil poslan v družino, in mu glede na talente omogočiti razvoj v to smer. Danes namreč izhajamo iz tega, da bodo vsi akademiki, da jih zanima vse, čeprav je takih le 5 odstotkov otrok, večina pa je praktikov, usmerjenih npr. v trgovino, vodenje, tehniko ...« izpostavlja. »Širino je dobro imeti, a kljub temu mora biti pridobljeno znanje takšno, da človeku dolgoročno pomaga biti zdrav, uspešen in zadovoljen.«

Doda, da je med mladimi vedno več pametnih otrok, ki se nočejo učiti stvari znotraj sistema, ki jim kaže, da življenje nima smisla, ampak je treba le delati in se mučiti. »To ne gre skupaj z njihovo inteligenco, zato so zgubljeni in se upirajo. Sicer tako kot mi hrepenijo po svobodi, uživanju, sreči in razumevanju, usmeritvi, ki ji zlahka sledijo, ko čutijo, da je, kar se jim predaja, uporabno, zabavno in smiselno. Mladih namreč ne moreš pretentati,« se nasmehne in poudari, da če jih vidimo, kot da so sposobni premikati gore in delati čudeže, bodo to kmalu pokazali. »Pri vrlinah, načelih, etiki ne bi smelo biti nobenih kompromisov, kar se tiče življenjske smeri in dela, pa jim moramo pomagati razviti neustrašnost,« pove.

Način spočetja vpliva na otroka

»Velika razlika je tudi med otroki, ki so bili na svet posebej povabljeni, spočeti kot plod zavestne spolnosti, in drugimi. Staršem, ki so si želeli naraščaj, se v veliki meri rodijo potomci, ki imajo v življenju stvari razdelane. Če pa so rezultat strastne spolnosti, ki se zgodi, in so nezaželeni, je velika verjetnost, da nimajo pravega okusa za življenje, ne da se jim veliko učiti, za vse jih je treba prositi in so precej zmedeni,« pojasnjuje. »Zato mora mama v trenutku, ko izve za nosečnost, sprejeti otroka, ne pa da je nezadovoljna in ne ve, kaj bi z njim. Poznam primer, ko je mama kolega potihoma upala, da se nosečnost ne bo izšla, rodil pa se ji je fant, ki ima ogromno težav s seboj, s kožo, z ženskami …« opisuje in doda, da bi morala biti v času nosečnosti materi uresničena vsaka želja in ne bi smela imeti nobenega občutka žalosti ali pomanjkanja, saj vsaka njena misel in čustvo psihofizično gradita otroka. Nato naj bi bila prvih pet let čim več z njim – ne, da ga razvaja, ampak mu z zgledom pomaga razvijati čustveno inteligenco. »Otrok potrebuje prvih pet let le občutek, da je zaželen, cenjen, dobrodošel, šele ko se prebudi njegov razum, kar prepoznamo po tem, da začne postavljati vprašanja, sta na vrsti red in disciplina,« pravi in doda, da se naj bi se do vstopa v šolo malčki naučili dajati, tolerirati druge, potrpežljivosti in človeških vrednot, šele nato ostalo šolsko snov.

Če ga otroci hudo biksajo, to pomeni, da tudi mi nekaj delamo precej narobe.

»Vzroki za hiperaktivnost in druge težave so v šibkih življenjskih temeljih,« opozarja. »Jemo neprimerno hrano, ki spodbuja agresijo, gledamo take filme, smo v stresu. Ravnovesje staršev, predvsem mame, pa odločilno vpliva na zavest otrok v družini. Inteligenten moški si bo zato prizadeval za to, da ženi ni treba preveč garati v službi – najbolje 4 do 6 ur dnevno nekje, kjer se počuti dobro –, da lahko več prispeva v odnosih doma. Verjamem tudi, da je treba otroku življenje predstaviti kot igro in mu pokazati, kako se jo igra. Ko smo sami dosledni in se znamo zabavati na smiseln način, bo otrok sledil. Če pa stresamo teorijo, smo živčni in nezadovoljni, bo to zaznal. Dr. Ruzov pravi, da otroci niso tu, da bi v njih uživali, ampak da nas 'osramotijo', izpostavijo naše napake, in če ga hudo biksajo, to pomeni, da tudi mi nekaj delamo precej narobe.«

Z nagrajevanjem vzgajamo oportuniste

»Če otrokom govorimo, naj se učijo, da jim ne bo treba delati, jih nagrajujemo za ocene, ne za njihov prispevek svetu, vzgajamo oportuniste. Vemo pa, kako je biti poročen ali delati z nekom, ki gleda le nase,« izpostavi. »Odrasli večinoma hodimo v službo po plačo, ne pa, da bomo nekaj pametnega naredili za skupnost, kar otroci vidijo. Radi bi imeli odgovorne potomce, a jim ves čas pretirano krijemo hrbet. Predvsem fante se preveč razvaja, saj se le z opozorili navadno ničesar ne naučijo. Udobje je za fante strup, saj v takem okolju ni želje, da bi se razvijali. Zato jih je treba vzgajati v smislu truda, odrekanja, tako da jim ne ostane preveč časa za neumnosti. A spet moramo biti tudi sami dosledni, če od njih pričakujemo red in disciplino,« pojasni. »Napaka je namreč, da delamo preveč namesto njih, sploh mame, ker jim znajo pritisniti na čustva. Prav bi jih bilo prvih pet let vzgajati brez kakršnegakoli kričanja in kazni, nato pa jim privzgajati red do pubertete, ko imamo, če smo naredili vse prav, ob sebi zrelo in odgovorno osebo, s katero imamo lahko nato prijateljski odnos.«

Ničesar se ni treba bati, stvari je treba samo razumeti in poskusiti ravnati najboljše v vsaki situaciji.

Šola v času korone

»Letos so šolarji zmedeni, ker dobivajo protislovne usmeritve,« opozarja. »Mama govori eno, oče drugo, ravnatelj tretje, otrok pa ne ve, kaj bi. Nalagamo jim odločitve, ki niso njihove, zato se morajo starši in učitelji najprej uskladiti, da lahko šolar najde mir in navdih, da se uči,« poudari. »Starši bi mu morali pojasniti, da je trenutno tako, naj se poskusi znajti, hkrati pa naj po nepotrebnem ne vznemirja drugih,« pojasni. »To ne pomeni, da sklepamo kompromise glede resnice, le da se v določenih situacijah prilagodimo in poskušamo delovati v dobrobit vseh. Upornik si namreč lahko tudi tako, da delaš dobre stvari za svet, kot npr. Mati Tereza, Pedro Opeka, Tesla …« pravi. »Hkrati pa je treba poskrbeti tako za svoje kot zdravje otrok. Nobena maska nam ne bo pomagala, če bomo psihično, duhovno, finančno nestabilni, zato je naloga staršev, da ustvarijo okolje, v katerem se bodo otroci čutili zaščitene. Strah in panika nimata smisla, kajti če ti je dano, da se ti bo nekaj zgodilo, se lahko oblečeš v astronavta, pa zboliš. Če ti ni, pa si lahko v Černobilu, a ne boš. Ničesar se ni treba bati, stvari je treba samo razumeti in poskusiti ravnati najboljše v vsaki situaciji. In ne iščimo izgovorov ter ne prelagajmo odgovornosti na sistem in čudne čase, saj se s tem postavljamo v vlogo žrtve,« svari.

Bodimo dober zgled

»Pomembno je tudi, kako je postavljena družina, saj otroci naravno sledijo prepričanju staršev. Če skrivaj nekaj počnemo, bodo za našim hrbtom delovali enako. Zato jih, če za nas veljajo ena pravila, zanje pa druga, učimo licemerstva, čeprav vidimo, kako nam gre to na živce pri politikih. Od otrok tako nikoli ne bi smeli zahtevati nečesa, česar sami ne delamo,« izpostavlja in doda, da nanje ne smemo prenašati panike. »Ko te je strah, ne moreš dobro razmišljati in se učiti, ker so blokirane nižje čakre. Raziskava je pokazala celo, da se otrokom staršev, ki se zelo bojijo zanje, pripeti devetkrat več nesreč kot drugim. Prav to se dogaja letos zaradi virusa in prepričan sem, da bodo rezultati otrok v šoli posledično slabši. Zato se potrudimo narediti vse, kar v teh razmerah lahko, in upajmo na najboljše,« zaključi.

Preberite še: Kakšnega učitelja si želim za naše otroke? (Piše Goga)

Morda vas zanima tudi: Marko Juhant: Otrokom, ki premalo spijo, niha razpoloženje in so bolj naporni za okolico