Starši, spoznajte profil Mali biser in zamislili se boste nad svojim početjem

Na Facebooku in Instagramu je pred tedni nastal zanimiv profil Mali biser. Že hiter prelet njihovih objav jasno pove, da si ustvarjalci želijo opozoriti na pretirano fotografiranje in deljenje fotografij otrok na družbenih omrežjih. Fotografije na profilih Mali biser pritegnejo pozornost, opisi pod njimi, v katerih v prvem delu najprej govori glas mame, v drugem pa povsem drugačno zgodbo ob enaki situaciji pove otrok, pa so na boleče realni. Le tako bomo starši očitno razumeli, zakaj objavljanje fotografij preprosto ni sprejemljivo.

Nas je seveda zanimalo, kdo je pobudnik tega nujno potrebnega sporočila in kakšni so njihovi cilji.

Kdo ustvarja profil Mali biser?

Skupina študentk magistrskega študija socialne pedagogike. Gre za projekt, ki smo ga zasnovale v sklopu študija.

Kakšno je sporočilo oziroma cilj vašega dela?

Naše delo je v glavnem usmerjeno k spodbujanju razmisleka o (ne)primernosti objavljanja otrok na spletu. Želimo si, da bi se ljudje pred trenutkom, ko pritisnejo tipko za objavo, vprašali: “Ali je prav, da to objavim?” S projektom raziskujemo in informiramo o načinih objavljanja otrok na spletu, ki so morda bolj primerni in bolj varujejo zasebnost otrok.

Spodbudile so nas objave, ki so se nam zdele za objavljanje neprimerne, saj smo ocenile, da gre za prevelik poseg v otrokovo zasebnost.

Kaj vas je spodbudilo k opozarjanju?

Ko smo snovale projekt, smo se spraševale, kaj je tisto, kar nas v družbi moti. Vse smo na socialnih omrežjih zaznale objavljanje fotografij, videov in informacij o otrocih, kar nas je pripravilo do akcije. Spodbudile so nas objave, ki so se nam zdele za objavljanje neprimerne, saj smo ocenile, da gre za prevelik poseg v otrokovo zasebnost. Kaj nam je dalo dodatno moč, da smo se odločile, da želimo to temo osvetliti? Naše poslanstvo. Ker smo socialne pedagoginje, se zavzemamo, da se v družbi sliši glas neslišanih, v tem primeru so po našem mnenju to otroci. Družbena naloga socialnega pedagoga je namreč zmanjševanje tveganj, prav to področje pa smo me ocenile kot rizično. 

Ali lahko, glede na to, da gre pri (pre)pogostem fotografiranju otroka za dokaj svežo problematiko, že govorimo o vidnih posledicah, ki jih takšno ravnanje staršev pušča pri otrocih? Torej, če jasno vprašam, kako nenehno fotografiranje vpliva na otroka?

Strinjamo se, da je problematika dokaj sveža, saj o posledicah objavljanja otrok še ni veliko govora. Je pa zgovoren primer, ki od nas ni zelo oddaljen, saj se je zgodil v Avstriji. Starša dekleta sta objavljala različne fotografije iz njenega otroštva, na nekaterih je bila tudi delno razgaljena (objavljena je bila tudi fotografija, ko sedi na kahlici). Ko je dekle dopolnilo 18 let, je prosilo starše, naj njene fotografije umaknejo s spletnega mesta, a starši tega niso storili. Ker se sami niso mogli dogovoriti o umiku fotografij, so primer obravnavali na sodišču. Dekle je sporočilo, da so ji te fotografije zaradi dejstva, ker so objavljene na spletu, poslabšale življenje. Tako otroci, katerih intimni trenutki so objavljeni na spletu, postanejo žrtve spletnega nasilja in hkrati nimajo možnosti, da bi nadzorovali svoj digitalni odtis. Iz tega razloga se moramo na spletu obnašati previdno in odgovorno.

Naloga socialnega pedagoga je zmanjševanje tveganj, prav to področje pa smo me ocenile kot rizično.

Kar se tiče vpliva prekomernega fotografiranja na otroke, želimo omeniti mnenja strokovnjakov, ki pravijo, da fotografiranje samo po sebi ni napačno, temveč je pomembno, kaj s fotografiranjem sporočamo. Nekateri so mnenja, da starši preko fotografije otroku sporočajo, kaj je zaželeno in kaj ne. S tem mislijo na poudarjanje določenih vsebin fotografije, npr. dejavnost, izgled (oblačila), preko katerih pa starši posredujejo otroku vrednote.

Razmislek spodbuja tudi mišljenje strokovnjakov, da so všečki in komentarji, ki jih objava fotografije na socialna omrežja izzove, pomembnejši kot sama izkušnja otroka v trenutku, ko je bil fotografiran. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da so otroci, ko vidijo svojo fotografijo na spletu, zadovoljni, hkrati pa poudarjajo, da se bodo ti otroci v prihodnosti morali spoprijeti z zgodovino njihovih fotografij na spletu, ki jih bodo morda prikazovale na način, s katerim se oni ne bodo strinjali.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Mali Biser (@mali.biser) on Apr 27, 2020 at 11:43am PDT

Katerih posledic se pri objavljanju na spletu starši očitno ne zavedajo?

Menimo, da starši pozabljajo, da z deljenjem fotografije ali posnetka otroka izgubijo nadzor nad tem posnetkom ali fotografijo. Težko je vedeti, kdo si je določeno fotografijo shranil in jo bo uporabil za druge namene, obenem pa je tudi posnetke možno shraniti in jih uporabiti. Gre za to, da lahko fotografija otroka, ki je bila npr. predelana, hitro pristane na kakšni spletni strani za spolne predatorje.

Težko je vedeti, kdo si je določeno fotografijo shranil in jo bo uporabil za druge namene.

Do težave pride tudi, ko otrok odraste, saj je otrok lahko kasneje tarča posmeha med svojimi vrstniki. V primeru da so starši tega otroka na splet objavljali fotografije, ki se jim morda zdijo posrečene, lahko te fotografije vrstniki otroka uporabijo za zasmehovanje. To ima lahko na odraščajočega otroka negativen vpliv.

Izpostaviti želimo digitalni odtis, ki ga otrok v primeru, da starši objavljajo njegove fotografije, ne more krojiti sam. Otrok odraste, oblikuje se njegova identiteta in njegove želje. Ko odraste, morda ne bo želel biti del tega, morda si bo želel, da na spletu ne bi bila objavljena nobena njegova fotografija.

Imate nasvet za starše, ki se težko zadržijo pri fotografiranju svojega otroka?

Starše, ki radi fotografijo svojega otroka, razumemo. Otroci so naše bogastvo, imamo jih radi, na njih smo ponosni. To si želimo zapomniti in deliti z drugimi, zato pa jih fotografiramo in tudi objavljamo na socialna omrežja. Starše vabimo k razmisleku. Otrok je res v mlajših letih odvisen od vas, ampak ko bo odrastel, bo postal svoja oseba s svojimi željami in potrebami. Zakaj mu ne bi omogočili, da se v zvezi z deljenjem svojega življenja na spletu odloči sam, ko bo starejši?

Če pa se že odločite, da boste objavili fotografijo otroka, pa vas pozivamo, da to storite na način, ki bolj varuje zasebnost otroka. Poskrbite, da na fotografiji ne bo viden otrokov obraz, da otrok ne bo pomanjkljivo oblečen, da iz fotografij in opisov ne bo možno ugotoviti, kje otrok živi, kakšne so njegove navade ipd.

--> Mali biser lahko najdete na Facebooku in Instagramu.

Priporočamo tudi: Miša Molk: Zaradi staršev sem postala borka

Preberite še: Deset stvari, ki sem jih hotela slišati po porodu (osebna izpoved)

Morda vas zanima tudi: Sama s tremi najstniki ali zakaj bi se komu zmešalo ... (piše: Mateja)