Melita, na pomoč! Visokosenzitivni otroci

Mnogi naši otroci spadajo med visokosenzitivne osebe. Verjamem, da tudi marsikdo od nas, odraslih, pripada tej kategoriji, a se tega ne zaveda. V preteklosti se ni dajalo veliko na pritožbe otrok, da se ne počutijo dobro, če je luč premočna ali hrup premočan. Starši so nam rekli, da tako pač je, in smo utihnili, se nekako prilagodili in preživeli takšne in drugačne neprijetne izkušnje.

Danes je za marsikatere starše otrok projekt, je v središču vseh odnosov in celotna dinamika v družini se vrti okoli potreb otrok. Hči mi je pred nekaj časa poslala povezavo do spletne strani visokosenzitivnaoseba.si, saj se je prepoznala v veliki večini podanih primerov in situacij. Da, že dolgo vem, da ima specifične potrebe in lastnosti, ki včasih odstopajo od povprečnih ali pričakovanih. Trdim, da je to lahko, če posameznik razvija darove in se zna prilagoditi izzivom, velik dar za razvoj marsikaterega talenta, ki se skriva v tako visokosenzitivnih posameznikih.

Če povzamem glavne značilnosti: visoka senzitivnost je prirojena lastnost, zato ne govorimo o osebah, ki da so preveč občutljive. Ne gre za pretirano občutljivost, temveč je to lastnost, s katero se rodi približno petnajst do dvajset odstotkov populacije. Znanstveniki predvidevajo, da ima ta lastnost določeno evolucijsko vlogo (preživetvena strategija). V raziskovalnih krogih je visoka senzitivnost (angleško High Sensitivity) poznana kot senzitivnost čutne zaznave (angleško Sensory Processing Sensitivity), ki je visoka raven občutljivosti za zunanje dražljaje.

Če ste starši prepoznali katero od omenjenih značilnosti pri svojem otroku, se poučite o tem, kako omiliti njegovo stisko ali nerazumevanje kaotičnih okoliščin. 

Če gre pri posamezniku samo za preveliko vzdraženost, npr. zaradi visoke stopnje hrupa, natrpane sobe ali nenehnih sprememb, če obstaja le ta vidik senzitivnosti, gre lahko za katero od motenj procesiranja dražljajev (npr. avtizem, ADHD/ADD, motnjo senzornega procesiranja), ne za nenavadno kompleksno in globoko procesiranje dražljajev, značilno za visokosenzitivne osebe.

Naštetih je nekaj značilnosti, če se osredotočimo na preveliko vzdraženost pri posamezniku. Ob živce ga spravi, kadar ima veliko postoriti v kratkem času, razjezi ali razdraži ga, kadar ga ljudje želijo pripraviti k temu, da bi naredil (pre)več stvari naenkrat. Če se okoli njega veliko dogaja, postane neprijetno vznemirjen in vzdražen. Kadar je izpostavljen močnim čutnim dražljajem, kot so močna luč, izrazite vonjave, grobe in hrapave tkanine, ali se znajde v množici ljudi, ki glasno govorijo, se zlahka počuti nemočnega in kot da ne zmore več. V obdobju, ko se veliko dogaja, čuti potrebo po umiku v posteljo, temno sobo ali kamor koli, kjer je lahko sam, nujno potrebuje zasebnost in tišino. Visokosenzitivno osebo zmotijo glasen zvok in drugi močni dražljaji. Nekateri ljudje se težko soočajo z nenadnimi in nenačrtovanimi spremembami.

Nanizala sem le nekaj značilnosti, več si preberite na omenjeni spletni strani. O tako senzitivnih ljudeh je treba govoriti na glas. Če ste starši prepoznali katero od omenjenih značilnosti pri svojem otroku, se poučite o tem, kako omiliti njegovo stisko ali nerazumevanje kaotičnih okoliščin, ki ga obdajajo in na katere se morda odziva nenavadno.

Preberite še: Petletniki - tako čudoviti, a hkrati tako naporni

Morda vas zanima tudi: Zakaj si otroci tako radi gradijo šotore