Renski slapovi: Tu si ni težko predstavljati, da je voda skoraj nepremagljiva

Ob reki Ren se vrstijo številni zanimivi kraji. Eden najbolj obiskanih je Neuhausen am Rheinfall na švicarsko-nemški meji, najbolj znan zaradi Renskih slapov, ki s sto petdesetimi metri veljajo za najširše slapove v Evropi, visoki pa so prek dvajset metrov. Vsekakor vzbujajo spoštovanje tudi ob nizkem vodostaju.

Tod so zaradi plovne reke že vse od rimskih časov potekale pomembne trgovske poti. Toda slapovi so onemogočali nadaljnjo plovbo, zato so morali ladje na tem mestu pretovarjati. Pomen plovne poti je naglo upadel z izgradnjo železnice sredi 19. stoletja.

Železniška proga reko še danes prečka nekaj deset metrov višje, kot padajo v globino slapovi. Obokan železniški most je postal ena izmed arhitekturnih znamenitosti, čezenj je urejena tudi pešpot. Po njej je mogoče priti do enega izmed izhodišč za oglede slapov.

Rešitelji slapov

Ime Ren izhaja iz keltske besede renos – tisto, kar teče. Ren izvira v Švici iz jezera Tomasee, se vije prek petih držav in po 1233 kilometrih izliva v morje na Nizozemskem. Reka je vsaj v zgornjem delu dokaj čista. A v času industrijske revolucije, ko so ob njej kot gobe po dežju rasle tovarne in jo zastrupljale z različnimi odplakami, je življenje v njej skoraj zamrlo.

Po drugi svetovni vojni so načrtno poskrbeli za njeno čiščenje ter oživitev in danes je spet privlačna. Ponekod, predvsem v zgornjem delu, je tudi pomemben vir pit­ne vode. Poleg uporabe reke kot plovne poti so izkoriščali tudi njeno vodno energijo. O mlinu na levem bregu govorijo zapisi iz 11. stoletja.

Pozneje so v bližini zgradili še več mlinov in kovačij. V 19. stoletju so nad slapovi postavili jez, ki je del vode preusmerjal do železarskih delavnic in pozneje do manjše elektrarne, ki deluje še danes.

Leta 1887 so želeli povečati izkoriščanje vodnega pretoka, a so se k sreči našli domačini, ki so se zavzeli za ohranitev slapov in s protesti preprečili novogradnje na tem delu Rena.

Po drugi svetovni vojni so jih apetiti gospodarstva spet ogrožali z novimi načrti za gradnjo hidroelektrarne. Leta 1951 je v bran naravni znamenitosti stopil zgodovinar in teolog Emil Egli, ki je zbral kar 150.000 somišljenikov. Ti so protestirali proti gradnji in podpisali peticijo. Med njimi je bil tudi književnik Herman Hesse. Uspelo jim je, saj so oblastniki zavrnili vse načrte za izkoriščanje reke v okolici slapov.

Od leta 1983 so Renski slapovi zavarovani kot naravni spomenik posebnega pomena.

Turisti jih občudujejo že stoletja. Med njimi so bili tudi slikarji, pisatelji, pesniki in drugi umetniki, ki so jih ovekovečili v svojih delih. Hiter razvoj turizma se je začel v 18. stoletju, ko je slapove dosegla železniška proga. Takrat so začeli v bližnjih mestih graditi prve razkošne hotele in po okolici urejati pešpoti.

Največ turistov je prihajalo po drugi svetovni vojni. Pozneje je zanimanje malo usahnilo, a še vedno pritegnejo več kot milijon obiskovalcev na leto. Ohranitev naravne znamenitosti se vsekakor izplača tudi s finančnega vidika.

S čolnom v razpenjene valove

Dostop do slapov je zelo pre­prost. V okolico obeh najbližjih mest se je mogoče pripel­jati po avtocesti. Parkirišča so urejena na obeh straneh slapov. Vstopnine za ogled ne zaračunavajo. A če jih hočete občudovati z najboljših lokacij, brez plačila nekaj švicarskih frankov ne bo šlo.

Straš­ljivo moč narave je najlepše občudovati z vodne gladine. V času največjega vodostaja, od aprila do oktobra, zato turiste z motornimi čolni vozijo med obema bregovoma. Nekateri se podajo čisto do vznožja in se celo ustavijo v majhnem pristanu ob skalnem osamelcu, ki se kot privid dviguje sredi razpenjenih slapov. Skalna čer že stoletja kljubuje eroziji. Predvsem zahvaljujoč majhnim količinam sedimentov, ki jih s seboj prinaša Ren. Večina peska namreč ostane v Bodenskem jezeru.

Pristop do skale je kar adrenalinski, saj se morajo čolni z vso razpoložljivo močjo spopasti z razpenjeno reko. V bližini slapov motorjev sploh ne slišiš več, ker jih preglasi grozeče bobnenje vode. A krmarji dobro poznajo pot in morebitne podvodne pasti v več kot deset metrov globokem tolmunu. Brez težav pristajajo ob majhnem pomolu pred skalo.

Večina potnikov se odloči za kratek, a spektakularen vzpon po stopnicah do vrha. Včasih je kar gneča, a je vredno počakati, da zaužiješ svojih pet minut, obdan s tisočerimi kubičnimi metri vode, ki hrumeče padajo v globino.

Tu si ni težko predstavljati, da so slapovi skoraj nepremagljivi. Tako za ladje kot čolne. Proti toku ne zmorejo plavati niti ribe, razen jegulj. A kjer je izziv, se vedno pojavijo tudi izzivalci in tako se je že kar nekaj adrenalinskih navdušencev spustilo čez slapove s kajakom. To je sicer iz varnostnih razlogov najstrožje prepovedano.

Nekateri pustolovščino končajo z uničenim čolnom in nekaj buškami, z malo smole pa se lahko resno poškodujejo ali jih ujamejo varnostniki. V tem primeru jih čaka denarna kazen.

Renski slapovi so še posebno atraktivni ponoči. Takrat za čarobno vzdušje poskrbi premišljeno načrtovana razsvetljava, ki poleg slapov poudari grajske zgradbe ter markant­ne mestne hiše in železniški most v ozadju.

Junija v skrbi za ohranjanje naravnega okolja slapov ne osvetljujejo. Zato pa sredi poletja naredijo pravi svetlobni spektakel.

Zadnji dan julija namreč slapove dodatno razsvetli veličasten ognjemet. Rakete spuščajo celo s skalnega osamelca v reki, izjemoma pa ob tej priložnosti čolni vozijo tudi ponoči. Tradicionalni ognjemet pripravljajo že od leta 1966.

Graščini z razgledom

Največ obiskovalcev se na vožnjo s čolnom poda iz pristanišča na majhnem otoku. Tu je bila nekoč pomembna pretovorna ladijska postaja, o čemer priča grad Worth iz 13. stoletja. V njem je zdaj restavracija. Od tod vozijo čolni tudi do manj kot uro plovbe oddaljenega samostana nižje ob Renu.

Mnogi se odpravijo še na nasprotni breg, kjer je pristanišče urejeno pod skalno pečino, na kateri kraljuje grad Laufen. Na grajskem posestvu je urejena ena izmed atraktivnih ploščadi, ki se ponaša z najbolj privlačnimi razgledi. Grad vzbuja pozornost na previsni skalni pečini že od sredine 9. stoletja. Skupaj z nekdanjimi gospodarskimi poslopji so ga pred leti temeljito prenovili.

Tako lahko danes uživate v dveh restavracijah ali pa le obiščete muzej in si ogledate interaktivno predstavitev slapov z različnih vidikov. Do razgledne ploščadi tik nad reko in pristanišča za čolne se je mogoče spustiti s panoramskim dvigalom.

Preberite še: Grčija: najlepši otoki, ki jih je vredno obiskati

Morda vas zanima še: To je pravljična kraška vasica, ki osupne s svojo lepoto