15.10.2023 ob 5:45 | Foto: Getty Images/iStockphoto
K vesolju nebeško modrega neba. Svetu gozdov rododendronov. Z brunaricami in sedlarskim usnjem. Sadovnjaki s sečuanskim poprom. Druga Kitajska. Surova in napol divja. Za večino tujcev nevidna. Neprepoznavna celo mnogim Kitajcem. Občutek imam, da se gorovje Hengduan odpira, kot se pokrajine včasih – le enkrat, ko prvič stopiš vanje.«
Tako je maja lani Pulitzerjev nagrajenec, novinar Paul Salopek, pisal s poti po sledeh tibetanskega kraljestva v vzhodni Himalaji na Kitajskem. Raziskovalec revije National Geographic je januarja 2013 začel svojo pot od Afrike do konca Južne Amerike. Peš. Po poti, ki so jo naši predniki prehodili pred približno 200.000 leti. Starodavni ljudje so za selitev iz Afrike v Južno Ameriko potrebovali približno 50.000 let; Salopek je ocenil, da bo njegova pot trajala približno deset let. Motil se je.
Projekt nosi ime Sprehod iz raja. Pomemben del njegovega poslanstva so zgodbe običajnih ljudi. Turški pridelovalci pistacij, savdski generali, afganistanski čevljarji. V svetu novic, ki zastarajo v minuti, saj jih zadušijo sveže, glasnejše, odmevnejše, je njegovo počasno novinarstvo revolucionarno dejanje.
Bolje je iti s trebuhom za kruhom kot čakati, da te doma najde smrt.
Na svoji poti Salopek opazuje, kako ljudje živijo z naravo. Od Afrike do Bližnjega vzhoda ter srednje in jugovzhodne Azije je srečeval kmete, katerih preživetje je odvisno od nje. Na lastne oči je videl vpliv podnebnih sprememb. V Džibutiju se je pogovarjal z migranti, ki so v iskanju dela na Bližnjem vzhodu zapustili življenje, ki so ga poznali. Mnogi so bili pastirji in kmetje. Bežali so pred sušo, ki so jo podnebne spremembe še poslabšale.
Njihova pot ni bila lahka. Nekateri so umrli, še preden so prispeli na cilj. Toda, kot je Salopeku pojasnil eden od etiopskih kmetov: »Saditi je nesmiselno. Deževje nikoli ne pride. Bolje je iti s trebuhom za kruhom kot čakati, da te doma najde smrt.« Trenutno se sprehaja po podzemnih vaseh na severu Kitajske. Ni še niti na polovici.
Potem pa bogovi nad Himalajo, skupaj s tokom časa, vse počasi umirijo in postavijo na svoje mesto.
Viki Grošelj, Mojih 33 odprav
Preberite še: Viki Grošelj: Ko izpod plazu odkoplješ mrtvega prijatelja, se ti podre svet
Morda vas zanima tudi: To so najlepši hribi, ki jih je vredno obiskati v okolici Ljubljane
oddajte komentar