Savina Atai sprejela veliko odločitev

“Moj dom si ti. Tvoje korenine in srce pa so na tem delu sveta,” je Savini v zadnjih mesecih večkrat rekel njen mož.

"Decembra sva zapustila najin dom na Novi Zelandiji, ker je ena najinih najvišjih vrednot svoboda. In spoštovanje svobodne izbire. Ko sva prišla v Mehiko, z nekaj kovčki, v katerih sta bili najini pisarni za delo, sva zadihala svobodo, a znova začutila bolečino, ki sva jo čutila v otroštvu. Izguba doma," svojo zgodbo o iskanju doma pojasnjuje Savina Atai in takole pojasni svojo odločitev, kje bosta odslej živela:

"Garrett je kot deček moral zbežati iz prikolice, ki je bila njihov dom (pred tem, pa je bil dom avto). Brutalnost njegovega očeta se je tako stopnjevala, da je moral zbežati, če je želel ostati živ. Policija ga je odpeljala v dom za dečke.

Jaz sem bežala bodisi pred mamo, bodisi mi je ona sredi noči metala obleke skozi okno in me vrgla iz doma. Moja otroška soba je bil kraj, kjer so se mi dogajale zlorabe. Za naju oba je bil dom pekel.

Včasih nas življenje postavi v situacije, ki nam na površje privabi naše najgloblje rane. Zato, da se lahko zacelijo. In podzavestna prepričanja - da jih lahko spremenimo. Ker imamo končno dovolj moči. 

Skozi to zdravljenje pa dostopimo do še povsem novih zalog moči in delov sebe. Od začetka Mehike sem vedela, da sem tam zato. Kot deklica sem morala bežati iz doma, da bi bila varna. In razlog za odhod iz Nove Zelandije je bil izguba občutka varnosti. “Dom ni varen. Ni varno imeti doma.” 

Dva meseca v Mehiki sem opazovala in zdravila svoje podzavestno prepričanje, ki je legitimno nastalo, da bi me zaščitilo. In se ponavljalo. Zdaj sem dovolj močna, da sem lahko zaščitena brez njega.

Vedno sem mislila, da sem nomad - ker sem bila. In vedno sem se prilagodila na vsako situacijo in lokacijo. Zdaj pa sem si prvič v življenju želela biti zares doma. Imeti varen dom. Varno je, da sem doma.

Najlepša stvar na Novi Zelandiji je bila zame, da sem bila tako stran od mame. Moja podzavest je vedela, da ni načina, da pride (zaradi popolnega zaprtja). Prvič v življenju sem spala neprekinjeno, brez nočnih mor in zbujanj.

V Slovenijo sva prišla za kratek čas. S karto za nazaj. Aktivno sva spremljala čudovito eko naselje, ki se gradi v Mehiških gorah, kamor se selijo krasni ljudje. Povezovala sva se s prebivalci vasice dolgoživosti Vilcabamba v Ekvadorju, vasice kamor se že več kot 20 let selijo ljudje iz celega sveta, v čisto okolje, večno pomlad, obilje vode in rastja.

Najin prijatelj ustvarja vizijo samozadostne skupnosti v Costa Rici. Vsem je skupno narava, kreativnost, samozadostnost, povezovanje, svoboda. Istočasno sva upala, da se bo Nova Zelandija vrnila nazaj v to, kar je bila.

Moj Baba, ki mi dela branja in mi je med drugim napovedal kaj se bo zgodilo z Novo Zelandijo, ko niti slučajno ni kazalo, da bo šlo tam v to smer … mi je rekel: “EU nekaj časa ne bo najboljša lokacija. Projekti, ki jih spremljata so racionalno veliko boljši za življenje. Ampak Savina … tvoje srce je pa tukaj, na tem delu sveta.”

Pokimala sem. Ko sem se več kot po dveh letih vrnila v Slovenijo, sem jo bolj čutila, kot kadarkoli. Spala sem, kot dojenček. Ko sem skozi Garrettove oči na novo spoznavala svoj del sveta, se je v meni prebudil del, za katerega nisem vedela, da ga imam.

Globlje, kot imamo korenine - bolj gremo lahko v širino in višino. Ostajam doma. Ostajava doma. Tukaj bova stala v najinih vrednotah. Tukaj je najin dom."

Preberite še: Bepopovka Tinkara: Staršem ni takoj povedala za poroko (in to je razlog)

Morda vas zanima tudi: Brad Pitt in Angelina Jolie: Na dan prišle podrobnosti o nasilnem sporu, ki je vodil v ločitev!