Poroka parčka z RTV: Boštjan k svojemu priimku dodal še Katarininega in storil izjemno emancipirano dejanje

Pred dnevi sta si večno zvestobo obljubila javnosti dobro znana obraza iz TV-programa RTV Slovenija, novinarja Boštjan Veselič in Katarina Golob. Da sta par, že dolgo ni več skrivnost, kot tudi ne, da se jima pred približno tremi leti rodil mali Aleksander. Fantku sta ob rojstvu pripisala oba priimka, po novem pa oba nosita tudi sama. Ja, tudi Boštjan Katarininega. To pomeni, da je po novem Boštjan Veselič Golob. Z novim priimkom so njegov prispevek prvič napovedali v nedavni oddaji Tednik, Boštjan pa je ženin priimek Golob ponosno k svojemu dodal tudi na osebnem profilu na družabnem omrežju Facebook, kjer je tudi delil fotografijo veselega dogodka.

Za mnoge Slovenke in Slovence je precej nenavadno, za nekatere celo bizarno, da moški k svojemu priimku doda ženinega, čeprav statistike kažejo, da je bilo v zadnjih letih takšnih primerov nekaj več. Ženin in nevesta verjetno o tem temeljito premislita, a ko govorimo o Boštjanu in Katarini, ne bi mogli biti dlje od resnice. Odločitev je namreč Boštjan sprejel sam in čisto spontano. »Ko sva bila na upravni enoti, so najprej vprašali njo, če bo prevzela moj priimek, in je rekla da. In potem so vprašali mene, ali bom tudi jaz prevzel priimek, in sem spontano rekel da,« pripoveduje Boštjan. Gospa, ki je delala na okencu, se je začela smejati, tudi druge, ki so tam delale, so nehale delati in so se nasmejale, ker da pa to slišijo redko. »Tako je to bilo. Ker je ona rekla, da bo prevzela mojega, sem tudi jaz njenega. Pa tudi najin otrok ima oba priimka, ker sva mu prej, ko nisva bila poročena, dala oba. Zdaj imamo pa oba vsi trije. Tako, da je bilo zelo spontano, pa smeha je bilo tudi precej.« Kako se je na to odzvala Katarina? Boštjan priznava, da je odgovor, ki je na vprašanju o priimku prišel iz njegovih ust, presenetil tudi njo, a na obrazu se ji je hipoma izrisal nasmešek.

Pa tudi najin otrok ima oba priimka, ker sva mu prej, ko nisva bila poročena, dala oba. Zdaj imamo pa oba vsi trije.

Večina ljudi njegovo odločitev sprejema pozitivno, tudi družina se je ob tem nasmejala. A so tudi izjeme. »Slišal sem tudi opazke, kako, da sem to naredil, da to delajo bolj copate,« nam zaupa. »Jaz sem to naredil iz spoštovanja, in zakaj pa ne? Sem očitno bolj moderen moški. Nimam težav s tem, da bi to prizadelo mojo moškost – tisti, ki so do tega kritični, so rekli, da to ogroža moškost,« je pojasnil.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Katarina Golob Veselič (@golob.katarina) on Sep 12, 2020 at 12:39am PDT

»V sodobnem svetu nihče več nikomur ne pripada«

Ali takšna dejanja zares ogrožajo moškost? Sociologinja Milica Antić Gaber meni, da ne: »Mislim, da je ravno nasprotno. S tem moški pokaže, da mu s tem ni treba dokazovati svoje moškosti.« Pojasnjuje, da so moški na nek način s tem, ko je žena prevzela njihov priimek, sporočali tudi to, da  zdaj pripada njemu ali celo, da je žena njihova lastnina: »S tem so pravzaprav moški dokazavali svojo šibkost in ranljivost in so zato potrebovali tudi takšno zunanjo potrditev. V sodobnem svetu pa nihče več nikomur ne pripada, še manj je kogaršnja lastnina.« Po njenem mnenju se moški, ki prevzame tudi ženin priimek, v svoji moškosti počuti povsem sigurnega, povsem normalnega in mu ni treba izražati navzven takšnih znakov.

Sicer pa prof. Antić Gaber ocenjuje, da moški z dodajanjem ženinega priimka k svojemu, sporoča dve stvari:

• da je vezan in poročen, kar običajno pri moškemu ne moremo zaznati, in
• da se je emancipiral od miselnosti, da je žena tista, ki to naredi. S tem pokaže, da temu ne daje takšnega pomena, tako težo, in da mu pravzaprav nekatere druge stvari v razmerju pomenijo več kot neko tako zunanje sporočilo.

»To po moje lahko pomeni tudi, da bodo tudi otroci dobili oba priimka in po moji oceni taki moški zagotovo ne izraža tipičnih tradicionalnih moških lastnosti o nadaljevanju rodu ali imena, ampak prej neko odprtost, neko odprto moškost, ki je pripravljena tudi deliti. Deliti priimek, deliti skrb za otroke, vzajemno skrb partnerjev, ne pa vse to prelagati v glavnem na žensko, če govorimo o heteroseksualnih razmerjih,« še izpostavi.

Sociolognjia Milica Antić Gaber že nekaj časa zaznava, da se pojavlja vse več študentk in študentov, ki imajo dva priimka, pa (še) niso poročeni, ima pa tudi občutek, da je vse manj primerov, ko ženske prevzamejo le možev priimek.

Filozof Janez Juhant meni, da je odgovor, za pojasnilo, zakaj je v zadnjem času zaznati več moških, ki k svojemu priimku dodajajo ženinega, v razumevanju in spoštovanju enakopravnosti moškega in ženske, ki naj bi veljal danes, pa čeprav v praksi ni tako preprosto: »Kot pravijo sociologi, se je treba zato vedno zelo zavzeto pogovarjati in najti kompromisno rešitev. To velja za vse druge stvari v zakonu: skrb za otroke, gospodinjstvo, služba, denar in seveda tudi priimek po poroki. Povsod je treba najti v dialogu kompromise, kjer naj bi bila oba partnerja pripravljena priti drug drugemu naproti. In od dobrih začetnih rešitev je potem odvisna tudi nadaljnja usoda zakona oziroma življenja v zakonu.«

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Katarina Golob Veselič (@golob.katarina) on May 1, 2018 at 1:24am PDT

Dejstvo je, da si nekateri imena in priimke spreminjajo zaradi numerologije, drugi, ker jim ob rojstvu dano ni všeč, zakaj si ga potlej, moški ali ženske, ne bi iz ljubezni in spoštovanja do partnerice ali partnerja?

Preberite še: Brat princese Diane iskreno o travmah, ki jima jih je povzročila mama

Morda vas zanima tudi: Slovenske mame svarijo: TikTok je poln neprimernih vsebin