Natalija Bratkovič: Vprašajte me, česa vse je moje telo sposobno, ne da le komentirate, kako izgleda

Menda je že v petem razredu osnovne šole, ko je vodila šolsko proslavo, vedela, kaj želi početi v življenju. In hitro je svoje sanje začela uresničevati. Že 20 let je namreč Natalija Bratkovič zvesta televiziji. Kariero je začela na RTS, v zadnjih letih pa postala prvi obraz resničnostnega šova Kmetija, za katerega pravi, da ji je povsem zlezel pod kožo, postal je »njena oddaja«.

Življenje energične Mariborčanke, ki se je pred nekaj leti preselila v Gornjo Radgono, tesno spremlja tudi šport. Skoraj istočasno kot partnerja in zaročenca Dejana Vajsa, nekdanjega svetovnega prvaka, je vzljubila kickbox, ki se mu posveča tudi do šestkrat na teden. Kot pravi, ji pomaga ostati zbranih misli in v dobri telesni formi.

Snemate novo sezono resničnostnega šova Kmetija. Ste se že veselili vrnitve pred kamere, ste pogrešali snemanja?

Uh, sploh ne sprašujte, kako zelo! Od nekdaj je moja služba moja velika ljubezen in ko sem lani izvedela, da snemanj ne bo, sem bila res žalostna. Pa ne samo zaradi snemanj, ampak tudi zaradi vsega ostalega, kar sodi zraven. Imam srečo, da delam s super ekipama (Videostroj in POP TV), poznamo se že tako dobro, da stvari tečejo kot namazane, kar je pri tako zahtevnem projektu, kot je Kmetija, zares bistvenega pomena. 

Kako vam je ta vloga v zadnjih letih zlezla pod kožo? Če se primerjate s prvo sezono, v čem se je spremenil vaš nastop in pristop?

Klepetava, radovedna, stroga, ko je to treba, razumevajoča za tekmovalce in na nek način njihova zaveznica.

Upam, da se to ne bo slišalo oziroma bralo narobe ampak Kmetija je postala »moja oddaja«. Res, da so jo že pred mano uspešno vodile številne voditeljice, ampak to, da mi je, kot edini doslej, zaupana že četrto sezono, si štejem v čast. Vsako leto dam od sebe vse, kar lahko, da za oddajo živim. Vsaka sezona prinese nove stvari, spoznanja, z vsako sezono zagotovo zrastem v smislu izkušenj, se pa ob tem trudim, da ostajam takšna, kot sem. Klepetava, radovedna, stroga, ko je to treba, razumevajoča za tekmovalce in na nek način njihova zaveznica.

Če naredim še eno primerjavo, kjer pa je razlika precejšnja, pa je to moja zunanja podoba - govorim o ličenju in stylingih, ki so precej drugačni od prve sezone. Stilistki Petra Jurjec in Barbara Drmota že tretje leto skrbita za garderobo, poznata moje telo in natanko vesta, kdaj in kako ga trenutku primerno obleči. Seveda styling dopolnjuje mojstrica ličenja Mirela Brkić, ki prisega na čim bolj naraven videz oziroma zna poudariti atribut, ki izstopa. To gre z roko v roki s stylingom, ki nikoli ni pretiran. Kot že zapisano: nisem samo jaz, Kmetija je ekipa.

Lahko v oddaji vsakič znova najdete nov izziv? Kaj vas najbolj veseli ob vašem delu?

Lahko in to ne v vsaki sezoni, ampak v vsaki oddaji znotraj sezone! Nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo, ko imaš opravka s sogovorniki. Če jih imaš toliko naenkrat, kot jih imam jaz, pa je stvar še toliko bolj zahtevna. V času snemanj, se moje misli ves čas vrtijo samo okrog dogajanja v Vučji gomili. Res je, da vmes treniram, ampak tudi to mi pomaga pri delu, da si lahko zbistrim misli in telo sproti držim v fizični kondiciji. Morda se bo komu zdelo smešno, ampak stati v visokih petah ni tako enostavno, sploh zame, ki v zasebnem življenju večino časa preživim v supergah in športni opravi. Najbolj me veseli delo samo, vse, kar se pri tem od mene zahteva in kar mi daje - psihično in fizično pripravljenost, delo z ekipo, vsako sezono spoznam odlične ljudi (tekmovalce), s katerimi tudi po oddajah ostanem v stiku.

Kako primerjate delo na televiziji in radiu, kaj vam je bližje? Zakaj?

Še vedno delam z enakim veseljem kot prvi dan. 

Na radiu trenutno ne delam, si pa želim znova sesti za radijski mikrofon. Vajena sem imeti dve službi, ki sta sicer do neke mere enakovredni, ampak, če bi vseeno morala izbrati ali samo TV ali radio, bi izbrala televizijo. Moja televizijska kariera letos obeležuje 20 let in, verjeli ali ne, še vedno delam z enakim veseljem kot prvi dan.  Televizija mi je bližje tudi zato, ker je to bila moja največja želja od 5. razreda OŠ dalje, ko sem prvič povezovala neko šolsko prireditev. Takrat sem staršema rekla, da bom, ko bom velika, delala na televiziji. Temu cilju sem se posvetila in nad njim nisem obupala, tudi, ko so se zgrnili kakšni temni oblaki. Nisem odnehala, danes sem pri skoraj 38 letih starosti na dve desetletji kariere zelo ponosna. 

Vrsto let ste že prisotni na radiu in tudi televiziji, pa vendar ste z resničnostnimi šovi postali toliko bolj prepoznavni. Kaj vam to pomeni in kaj vam je prinesla prepoznavnost?

Kmetija je zagotovo dala dodaten veter v jadra moje kariere, o tem ni dvoma, a se je moja pot v medijih začela že dosti prej. Sama nase ne gledam kot na neko televizijsko zvezdo, nikoli nisem, bi pa lagala, če bi rekla, da mi prepoznavnost ne godi. Zelo mi polaska, ko me kdo ogovori in kaj vpraša, saj oddaj ne delam zase ampak za gledalce in gledalke. To samo pomeni, da moje delo spremljajo in v njem uživajo. Seveda se v množici najdejo tudi takšni, ki jim nisem všeč, ampak tako pač je v življenju. Nikoli ne moreš ugajati vsem in tega niti ne želim. Jaz sem jaz, takšna bom ostala, ne glede na prepoznavnost, slavo ali katerikoli izraz iz SSKJ že uporabim.

Zelo mi polaska, ko me kdo ogovori in kaj vpraša, saj oddaj ne delam zase ampak za gledalce in gledalke.

Vam je Kmetija odprla tudi kakšna nova vrata, vas že kličejo tudi novi projekti?

O drugih projektih trenutno ne razmišljam, ni pa nobena skrivnost, da bi si želela še kakšno oddajo (poleg Kmetije) in, da bi znova sedla za radijski mikrofon. Na radiu sem namreč vedno delala popolnoma drugo delovno mesto, kot na televiziji - bila sem newsreader in to mi je vedno bilo super, ker je bilo drugače od moderiranja, kar pa je zelo podobno voditeljski vlogi. 

Kako vam je k srcu priraslo Prekmurje? Je bilo težko zapustiti Maribor, zamenjati mesto za podeželje?

Res je, da sem zapustila Maribor, ampak ne živim v Prekmurju - živim v Gornji Radgoni, kar je Pomurje. Zelo hitro so mi tukajšnji prebivalci tudi dali vedeti, kakšne so razlike in kje so regijske meje, haha. Sicer pa Prekmurje, Pomurje, Štajerska, Gorenjska, niti ni ni važno, Slovenija je lepa dežela, zadnji dve leti jo z Dejanom in najinem huskyjem Snowom odkrivamo, kolikor nam seveda razmere in okoliščine dopuščajo. Je pa res, da v Mariboru še vedno živita moja starša, tako da se v štajersko prestolnico pogosto vračam.

Menda ste strastna nogometna navijačica. Največ žensk, ki redno obiskujejo nogometne tekme, poznam prav iz Maribora. Zakaj menite, da je tako?

Če Mariborčani in Mariborčanke za kaj živimo, je to nogomet. Ta nas povezuje na poseben način. V Ljudskem vrtu boste zmeraj videli vse generacije, od najmlajših do najstarejših, in to je res lepo videti. Vsaj nekaj, kar nas združuje v takšnem številu. Skrajni čas je tudi, da stadion Ljudski vrt dobi vse pozitivno, kar si zasluži, da bo nogomet še naprej živel, kot je do zdaj.

Kaj vam pomenita šport in gibanje?

»Toliko treniraš, pa te je še vedno nekaj skupaj«.

Šport in gibanje mi pomenita ogromno. Ne samo iz vidika zdravja in dobrega počutja, ampak tudi zaradi doprinosa k mojemu delu. Kickbox oziroma šport nasploh mi pomaga ostati zbranih misli in v odlični fizični formi. K temu stremim. Mi je že kdo kdaj rekel kaj v stilu: »Toliko treniraš, pa te je še vedno nekaj skupaj«. Takšnim komentarjem se samo nasmehnem in vprašam: »Raje me vprašajte, česa vse je moje telo sposobno, ne samo komentirati, kako izgleda.« In to je tisto, kar pri meni največ šteje. 

S kickboxom je povezana prav posebna, tudi osebna zgodba kajne? Ste se prej zaljubili v šport ali partnerja? 

Ja, res je, to je posebna zgodba. Najprej sem se zaljubila v Dejana, vštric z njim je prišla ljubezen do kickboxa. Dejan je bil namreč gost v eni od mojih oddaj, ko je postal svetovni prvak. In tako se je najina zgodba tudi začela ter traja še danes. 

So skupni treningi še vedno na sporedu?

Seveda so in bodo ostali, saj si ne znam predstavljati dneva brez gibanja. V povprečju naredim 5 do 6 treningov na teden, v času snemanj, ko so prioritete drugačne, pa kakšnega manj, a zato manjko nadoknadim na osebnih treningih z Dejanom. 

Preberite še: Nuša Lesar: Ne gre drugače, kot da postanem malce egocentrična

Morda vas zanima tudi: Maja Pinterič: od youtuberke do voditeljice na RTV