Lea Grom: »Ko ljudje vidijo fotografijo torte, takoj vedo, da je moja«

Ni bilo tako, da bi Lea Grom že od nekdaj vedela, da bo slaščičarka. Je pa bila odločena, da bo počela nekaj svojega, nekaj, kar jo osrečuje in ji »sladka življenje«. Ko se je že kot 20-letna študentka poskusila v organizaciji porok, so jo začarale prelepe in slastne stvaritve - poročne torte. In jo zvabile na samostojno pot.

Stories by Lea se danes imenuje zgodba 26-letne Vrhničanke, vsaka njena torta pa predstavlja zgodbo zase. Inovativna in ambiciozna pa jih je že hitro zapisala tudi v knjigo Moderne torte in sladice, ki je postal priljubljeni priročnik navdušencev nad peko. V njej je skušala odgovoriti na vsa vprašanja, ki so se ji porajala ob začetku njene poti. Ljudje so jo odlično sprejeli in postavlja si jo za svoj največji dosežek. Poleg božanskega čokoladnega kornetka, ki se mu, četudi jih je doslej izdelala že na tisoče, še danes ne more upreti.

Kako vas je pot ponesla do tort in sladic, so vas te že od nekdaj klicale?

Že od nekdaj sem rada pekla, mislim, da sem bila stara 12 let, ko sem spekla prvo rojstnodnevno torto za družino. Tekom študija turizma v Portorožu pa sem delala kot poročna organizatorka. Ko sem opazovala tiste poročne torte, sem si mislila, da česa takega sama nikoli ne bi bila sposobna narediti. Ko pa sem končala študij, pa sem vseeno želela poskusiti, vedno večjo željo sem imela po profesionalni peki. Odločila sem, da grem v to in ni mi žal.

Iz organizacije porok v peko, zanimivo! Vse to pa ste počeli še kot zelo mladi, kajne?

Ja, stara sem bila 20 let in se štiri leta ukvarjala s tem, zadnji dve leti pa s tortami. Ja, pravijo, da sem mlada, a meni čas zelo hitro beži.

In pri 26 letih ste tudi izdali že knjigo o izdelavi tort. Ste imeli že od nekdaj začrtano to neko samostojno pot?

Veliko izkušenj sem že imela z različnimi službami in deli, ki sem jih opravljala. A mi je vedno manjkalo prostora za ustvarjalnost, da bi počela, stvari, ki me zares veselijo in pri katerih lahko izhajam iz sebe. Vedno sem si predstavljala, da bom ustvarila nekaj svojega. Pomembno se mi zdi tudi, da si sama razporejam čas, da nisem omejena z delovnikom od 9. do 17., temveč se sama odločam kdaj kaj počnem in tudi s kom sodelujem. Tako sem se tudi odločila za svojo pot. Pri tem mi je v veliki meri pomagal moj partner, z menoj je tudi na Odprti kuhni. Z njegovo podporo mi je uspelo.

 Vedno mi je manjkalo prostora za ustvarjalnost, da bi počela stvari, ki me zares veselijo in pri katerih lahko izhajam iz sebe. 

So se torej z Odprto kuhno začele še bolj odpirati vaše priložnosti?

Tam sem se prvič predstavila lani konec maja. To je res posebna in edinstvena izkušnja, saj tam spoznaš ogromno različnih ljudi, od ponudnikov, obiskovalcev, veliko partnerskih sodelovanj se mi je odprlo. Vse skupaj je lepa in pozitivna izkušnja.

Je vse skupaj hitro preraslo v neko samostojno pot, ki vam tudi omogoča preživetje?

Kar hitro. Začela sem pravzaprav tako, da sem bila štiri mesece zaposlena v sklopu podjetniškega programa Poni za mlade podjetnike, tam sem delala na svoji podjetniški ideji. Tekom tega časa sem tudi dokončala ureditve svojega prostora, da ustreza HACCP standardom. Moja samostojna pot se je sicer začela v času korone, ko ni bilo toliko praznovanj. Tako pa sem tisti čas v bistvu izkoristila za pisanje svoje prve knjige.

Se je bilo težko uveljaviti na trgu? Ponudbe je vendarle že kar nekaj.

Ja, ponudnikov je kar precej, a še vseeno je dovolj manevrskega prostora. Ljudje so različni, imajo različne želje in pričakovanja, tudi ideje. V resnici ni bilo tako težko dobiti naročila. Sama sem vedno stremela k temu, da sem drugačna od ostalih, da se ne ukvarjam preveč s tem, kaj počnejo drugi, temveč se osredotočam na to, kar predstavlja mene. Mislim, da ljudje tudi začutijo. Ko vidijo fotografijo torte ali sladice na spletu, že točno vedo, da je ta moja.

Sama sem vedno stremela k temu, da sem drugačna od ostalih, da se ne ukvarjam preveč s tem, kaj počnejo drugi.

So poroke še vedno rdeča nit?

Ob Odprti kuhni so mi še vedno najbližje poročne torte. Izdelujem tudi otroške in torte za različna praznovanja, poročne pa mi predstavljajo največji izziv, saj jih je tudi najbolj zahtevno sestaviti in okrasiti. Skladati se mora z ostalo dekoracijo na slavju, navsezadnje jih je treba tudi srečno pripeljati do tja. Vseeno pa v tem ustvarjanju najbolj uživam.

S pari se po navadi na začetku leta dogovorimo, da najprej poskusijo različne okuse, da vidijo, kateri okusi jim najbolj odgovarjajo. V času do poroke pa skupaj dizajniramo njihovo poročno torto, da se skladajo barve, na njej so lahko enake rože ali pa detajli nevestine obleke. Nastane lepa povezana zgodba.

Predstavljamo si, da takšna torta potrebuje izdelan načrt in ne le ustvarjanje po navdihu.

Ja, večinoma vnaprej izdelamo načrt, je pa res, da so si stranke različne. Nekateri želijo imeti vnaprej določeno vsako malenkost in podrobnost, drugi pa le povedo, kakšne barve imajo na poroki, kakšno dekoracijo si želijo. Na primer, zelo je priljubljeno jedilno zlato, ki torto naredi še bolj svečano. Sicer pa rečejo, da mi zaupajo in tako si lahko pustim več svobode.

Koliko časa pa potrebujete za eno poročno torto?

Delo si razdelim po dnevih. En dan spečem biskvite in kreme, drugi dan torto sestavljam, zadnji dan pa postavi nadstropja, okrasim in odpeljem. Delo se začne v sredo in traja do sobote, skupaj pa potrebujem nekje od 12 do 15 ur.

Kako velik izziv je ustvarjanje neki novih stvari, ne le v smislu okusov, bolj okraševanja in tehnik?

Ljudje se zlasti za poroko odločijo za nekaj posebnega, da so tudi gostje presenečeni in si zapomnijo tisto torto.

Dobro je biti v koraku s časom. Ko je konec poročne sezone, si vzamem kakšen mesec ali dva, da raziskujem nove trende v dekoraciji in tudi v kombinaciji z okusi. Vedno se namreč pojavljajo nove želje, vse pogosteje se ljudje ne odločajo za klasične okuse, ampak se zlasti za poroko odločijo za nekaj posebnega, da so tudi gostje presenečeni in si zapomnijo tisto torto. Kar se tiče dekoracij, pa se rada udeležim kakšnega spletnega tečaja in se priučim novih tehnik, da imam lahko tudi bolj pestro izbiro v ponudbi.

Kakšni so trendi za letošnjo sezono porok?

Prevladujejo želje po tem, da so poročne torte bele, priljubljeni so vzorci in detajli iz druge dekoracije na poroki. Letos je bilo tudi veliko povpraševanje po wafer papir tortah. Te so še bolj elegantne, romantične, a vseeno minimalistične in ne preveč nasičene.

Pravite, da je vsaka torta zase. Kakšne so te zgodbe?

Rada v torto vključim zgodbo parov. Nedavno sem jo izdelala za mednarodni par, ženin je bil Nizozemec, nevesta pa Slovenka. V torto smo vključili dve tradicionalni stvari, značilni za obe državi: na torti so tako bili koščki mini potice in medene vaflje, ki so značilni za Nizozemsko. Tako je bilo že od daleč videti, da je torta posvečena samo temu paru in da je dejansko odraža njuno zgodbo.

Ste pa zelo aktivni tudi v deljenju nasvetov za peko, tudi delavnice izvajate, izdali ste knjigo. V kako velik izziv in veselje vam je to deljenje znanja? Zakaj ste se, dokaj hitro, odločili tudi za ta korak?

V interesu mi je, da ljudem torte uspevajo, da je njihova peka doma zabavna, sproščujoča.

Ko sem začenjala, sem zelo pogrešala oprijemljive informacije in napotke, imela sem veliko vprašanj, a sem se morala veliko stvari naučiti na svojih napakah. Zato sem se odločila, da ko že naberem določeno količino izkušenj, da jih tudi delim z ostalimi. V interesu mi je, da ljudem torte uspevajo, da je njihova peka doma zabavna, sproščujoča, ne da se sekirajo za vsako stvar, ki gre narobe. Zdi se mi, da je to lepa priložnost, da ljudem olajšam njihovo pot, da tudi hitreje pridejo do rezultatov, ki si jih želijo. Na dvoru Jezeršek, kjer vodim delavnice peke, sem spoznala, da je veliko povpraševanja po video tutorialih in enostavnih, kratkih posnetkih, da ljudje razumejo, kaj dejansko mislim. Z njimi jim gre doma lažje od rok.

Kaj jih največkrat zanima?

Še vedno je največ vprašanj glede dekoracije tort, po določenih tehnikah, tudi obmazovanju, zlasti z masleno kremo, ki se najpogosteje uporablja pri modernih visokih tortah. Je stabilna, omogoča, da ima torta lahko ravne in odsekane robove. Rekla bi, da je to 80 odstotkov vseh vprašanj.

Maslena krema, torej. Sladkorna masa pa je torej že šla v pozabo?

S sladkorno maso sama ne ustvarjam rada. Če mi nekaj ni všeč, jo tudi drugim težko ponujam in prodam, saj za tem ne stojim. Tako je tudi z vsemi okusi, ki jih imam v ponudbi. Ponujam le tiste, ki so všeč meni in vem, da bodo všeč tudi strankam.

Na kaj ste v tej svoji zgodbi najbolj ponosni?

Na to, da mi je lani uspelo skleniti sodelovanje z Odprto kuhno, da sem uspešno izpeljala celotno sezono, kljub temu, da je bila kar naporna. Ponosna sem tudi na svojo prvo knjigo, bila je lepo sprejeta. Ljudje, ki jo imajo, mi pišejo, da pečejo po njej in da jim je všeč. Cilj, ki sem si ga zadala, sem tako dosegla – da je knjiga uporabna.

Preberite še: 27-letna Klavdija z ganljivim projektom osrečuje otroke #pozitivnazgodba

Morda vas zanima tudi: Petra Kokol: Mesne industrije ne želim podpirati