12.4.2023 ob 9:25 | Foto: Profimedia, instagram | Avtor: M. FL.
Konec minulega tedna se je v 70. letu starosti po bitki z rakom za vedno poslovil Lasse Wellander, kitarist skupine ABBA. Zasedbi v postavi Agnetha Fältskog, Björn Ulvaeus, Benny Andersson in Anna-Frid Lyngstad se je pridružil leta 1974.
View this post on Instagram
Wellander je z legendarno skupino ustvaril nekaj največjih hitov, pomagal je pri snemanju filmov Mamma Mia, po razpadu skupine je sodeloval z moškim delom in tudi pri nastajanju zadnjega albuma zasedbe ABBA leta 2021.
Člani priljubljene švedske skupine so na in za odrom doživljali nemalo pretresov in poklicnih ter osebnih stisk, posebej kruta pa je zgodba pevke Anne-Frid Lyngstad z vzdevkom Frida, ki je bila na Norveškem rojena znotraj nacističnega programa imenovanega Lebensborn.
Prav ona je najbolj znan otrok zloglasnega koncepta. Rodila se je leta 1945 mami, Norvežanki Synni in nemškemu častniku Alfredu Haaseju. Norveška je bila po zaslugi Hitlerjevega privrženca in predsednika vlade med letoma 1942 in 1945 Vidkuna Quislinga zvesti satelit tretjega rajha, po kapitulaciji nacistične Nemčije so bili tam preganjani vsi protinacistični elementi.
Mama in babica Anne-Frid Lyngstad sta bili tako ožigosani kot izdajalki in v vasi na severnem Norveškem, kjer sta živeli, izobčeni iz družbe. Bili sta izpostavljeni številnim pritiskom, tudi nasilju, zato sta bili Frida in mama prisiljeni pobegniti na Švedsko, deklico in kasneje žensko pa so travme zaradi porekla spremljale vse življenje.
View this post on Instagram
Stigmatizacija in iz nje izhajajoče stiske so bile skupne vsem otrokom, ki niso bili rojeni iz ljubezni, temveč iz nore ideje o superiornosti rase, ki so jo fanatično delili privrženci nacizma.
Voditelji tretjega rajha so, tako kot tedanja norveška vlada, v želji po dvigu natalitete nacistične Nemčije in ohranjanju čiste arijske rase spodbujali izven zakonske zanositve Norvežank z nemškimi vojaki, otroci, ki jih mame deloma zaradi pomanjkanja in deloma zaradi obsojanja okolice, niso mogle vzgajati, so jim bili med vojno odvzeti in nastanjeni v domovih Lebensborna ter kasneje dani v posvojitev družinam nemških častnikov.
Na Norveškem je bilo med vojno od 300.000 do 400.000 nemških vojakov, znotraj programa se je rodilo nekje med 8000 do 12.000 otrok. Prav tam je bilo število takšnih rojstev na drugem mestu, takoj za Nemčijo, čeprav je imel Lebensborn svoje zavode tudi v drugih državah, denimo na Poljskem, v Avstriji, na Danskem, v Franciji, v Belgiji, na Nizozemskem in v Luksemburgu.
View this post on Instagram
Okolje je bilo do otrok in njihovih mam takoj po drugi svetovni vojni posebej neusmiljeno.
Frida se je leta 1967 udeležila tekmovanja talentov v Stockholmu, kjer je zmagala. Takoj po zmagi je nastopila na nacionalni televiziji, kjer je zapela zmagovalno pesem in kmalu podpisala pogodbo z založbo EMI Records.
Do konca sedemdesetih večjega komercialnega uspeha ni dosegla, je pa bila na Švedskem priznana scenska umetnica. Leta 1969 je spoznala bodočega moža Bennyja Anderssona, ki jo je povabil k sodelovanju.
Kot spremljevalni vokal je skupaj z Agnetho Fältskog prepevala na njegovem in Björnovem albumu Lycka, iz sodelovanja je nastala kultna skupina, ki je ustvarila veliko nepozabnih uspešnic.
View this post on Instagram
Njeno pozornost je leta 1973 pritegnil bosanski pevec Zdravko Čolić, ki je na tekmovanju za pesem Evrovizije v Luksemburgu s pesmijo Gori vatra zastopal tedanjo Jugoslavijo.
Prvi korak je storila ona, saj jo je zanimalo, ali nosi rdeče oblačilo zato, ker je iz Jugoslavije.
View this post on Instagram
Sledilo je povabilo na skupno preživljaje vikenda, a kot se je romance kasneje spominjal Čolić, je šlo za noro, divjo strast, ki je kmalu tudi splahnela.
Povzeto po portalih 24sata.hr in Story.hr
Preberite še: Vse ljubezni Danijele Martinović: na skrivaj se je poročila s Thompsonom, po Petru Grašu ljubi inšpektorja
Morda vas zanima tudi: Manca Špik: Ugotovila sem, da lahko hčerki sama nudim več kot bi ji v dvoje
oddajte komentar