Filip Flisar o novih kariernih izzivih: Zdaj, ko sem v 'penziji', imam še manj časa kot prej

Kdor pozna Filipa Flisarja, brkatega smučarja in enega najbolj priljubljenih športnikov pri nas, ve, da ga v življenju veseli veliko različnih stvari. Doslej je bilo na prvem mestu vedno smučanje, a odkar je lani sporočil, da zapušča vrhunski šport, je čas tudi za druge stvari, ki ga od nekdaj navdušujejo: kolo, avtomobili, pa tudi kulinarika.

No, le da - časa ni. Čeprav v športnem pokoju, ko njegov urnik ni podrejen le smučarskemu krosu, se je nanj zgrnila kopica aktivnosti. Kar pa pravzaprav niti ne preseneča. Že v času športne kariere, v kateri je bil večinoma prepuščen sam sebi, se je dobro znašel, s svojim vsestranskim talentom in odprtim duhom pa si odprl marsikatera vrata.

Tako smo tudi lahko pričakovali, da ga bomo tudi po športni karieri gotovo še videli v javnosti. Širši publiki se je v novi vlogi predstavil te dni – in to s kuharskim predpasnikom. Na Pop TV je namreč dobil svojo kuharsko oddajo – Kuhinja na kolesih, v kateri odkriva kulinarične in etnološke zanimivosti goriške regije.

Obožuje hrano in kulinariko

»To je bila kar logična poteza zame, glede na to, da sem človek, ki obožuje hrano in kuhinjo. Po drugi strani pa mi ni težko biti pred kamero. Mislim, da gre za dobro stvar in da jo bodo ljudje radi pogledali,« je 34-letni Mariborčan uvodoma povedal o svojem novem novem izzivu.

Menda imam prihodnost pred kamero.

Oddaje so že posnete, kot pravi, je bila izkušnja odlična, a tudi precej naporna. »Vseeno je to malo drugače, kot pa če samo dajem nek intervju. Treba je imeti v glavi veliko stvari, veliko teksta, paziti na obrazno mimiko, paziti, kdaj kaj poveš. To je bila zame neznanka, ampak po besedah našega režiserja, menda imam prihodnost pred kamero,« je dejal v smehu.

Svojo strast do kulinarike je doslej redno razkrival že na družbenih omrežjih, že večkrat v preteklosti priznal, da rad spremlja kuharske oddaje. Ima zdaj, ko ni več toliko na poti in mu ni treba več toliko jesti v hotelskih restavracijah, več časa za kulinarične užitke? »Že ves čas sem si rad sam pripravljal hrano, to mi je v veselje. Kuhanje mi je vedno predstavljalo neko sprostitev, vedno sem rad razvijal svojo kreativnost, oblikoval neke nove okuse. To mi predstavlja akt pomiritve v vsakdanjem kaosu. Je pa res, da odkar sem v 'penziji', imam bistveno manj časa kot prej. Res, da nisem toliko v tujini, a vseeno. Dejansko imam zdaj celo manj časa za kuhanje.«

Čas za rehabilitacijo

In kaj nekdanjega svetovnega prvaka in skupnega zmagovalca svetovnega pokala v smučarskem krosu danes tako zaposluje. Kup različnih projektov, pravi. Z Olimpijskim komitejem Slovenije sodeluje pri aktivnosti za otroke Grbine so fine – gre za kolesarjenje na »pump-trackih«, tam vodi spremljevali program za nadobudne kolesarje. »Otroci so me vedno imeli radi, tudi jaz njih in dobro znam delati z njimi. Malo jih poskušam vpeljati v šport,« pravi Flisar, ki ima ogromno dela tudi s pokrovitelji. Mnogi od njih so mu v času kariere stali ob strani, zdaj pa še naprej dobro sodelujejo. Ker je lani veliko teh stvari zaradi epidemije odpadlo, skušajo zdaj nadoknaditi nekatere aktivnosti.

Potem pa greš v 'penzijo', pa 'ftrgaš.

»Veliko časa pa mi vzame tudi rehabilitacija kolena. Strgal sem križne vezi, zdaj moram biti pripravljen za naprej, za projekte, ki me še čakajo. Nekaj tednov sem bil tudi v Salzburgu, v Red Bullovem rehabilitacijskem centru.« Drži se za glavo in pravi, da je bil eden redkih tekmovalcev v smučarskem krosu, ki si v karieri ni poškodoval kolenskih vezi. »Potem pa greš v 'penzijo', pa 'ftrgaš',« je še dejal v svojem slogu. Bolje zdaj, kot prej, se tolaži. »Zdaj sem lahko pozdravim brez stresa, nikamor se mi ne mudi. Med kariero se želiš čim prej vrniti na sneg, stvar se dobro ne zaceli in se prenaša naprej. Potem pa si naenkrat star 60 in invalid.«

Za zimo že ima načrte, nekaj projektov bi že rad izpeljal. Na sneg se mu sicer preveč še ne mudi, zdravje je na prvem mestu, saj ve, da se na snegu težko brzda.

Nov način življenja

 Ko se mi bo uspelo dobro organizirati, bom uspešen penzionist.

Se je že privadil na nov način življenja? »Najbrž se bom takrat, ko mi bo uspelo uspešno organizirati vse obveznosti. Saj sem vajen, da imam poln urnik, toda, ko stopiš v novo kariero, potrebuješ nekaj časa, da se uspeš prilagoditi in dobro dozirati stvari. Veliko stvari je zame novih. Ko se mi bo uspelo dobro organizirati, pa bom uspešen penzionist.«

Ko sva se že pred časom, ob novici, da končuje športno pot, ozrla na njegovo kariero, je dejal, da na kariero vrhunskega športnika gleda kot na nekaj, kar ni večno. »Je pa šport zelo poseben, saj si mu povsem predan in vse kar delaš v času profesionalne kariere, je temu podrejeno. Šport je tudi močno povezan z egom. Ko si mlad, želiš zadovoljiti neke potrebe, zdaj pa sam vidim, tudi kakšne druge stvari v življenju. Biti športnik ne pomeni, da si aktiven dve uri na dan in to je to. Če nimaš prave motivacije, je težko iti naprej.«

Sam je bil na športni poti tudi neke vrste odpadnik, samorastnik znotraj okrilja smučarske zveze je deloval sam, s svojo ekipo. Se je kdaj vprašal, kako je bilo to za športnika pravzaprav naporno in izčrpljujoče? »Ja, bilo je res naporno. Dolgo sem bil sam za vse, sam sem iskal sponzorje, si zagotovil trenerje, serviserje, fizioterapevta, psihologa. Tudi oni morajo nekaj zaslužiti. Prav zato v športu potrebuješ ogromno neke pristne motivacije, saj se ti sicer vse to delo zagabi. Takšno pot sem imel. Verjamem, da če bi za menoj stala ekipa z boljšim finančnim zaledjem, bi verjetno lahko imel še boljše rezultate, saj bi se lahko posvetil le sebi. Po drugi strani pa je tako: kariera je en del življenja. Ni nujno dobro, da ti je vse prinešeno na pladnju. Sam sem se v športni karieri naučil tudi ogromno drugih stvari, ki mi bodo prav prišle v življenju. Na to sem ponosen in vesel sem, da sem to dal skozi,« je razmišljal o svojih izkušnjah, ki jih zdaj že s pridom izkorišča.

Tudi težko

Veliko športnikov ima težave s prehodom v drugo kariero, kako in kam naj se obrnejo. Flisar pa, kot pravi, že ve, kako je treba prislužiti denar. »Vem tudi, da ni lahko in se zavedam, da mi je na tej poti lažje kot komu drugemu. Je pa res, da je drugače. Kot športnik si vajen neke stalne okupacije, vajen si na obdobja treningov, tega, kako poteka sezona. Tega zdaj več ni. Nisem še začrtal točne poti. In dokler se bom še malo iskal, bo tudi težko.«

Si je v tem času, kljub natrpanemu urniku, že privoščil tudi kakšno stvar, za katero med športno kariero ni bilo priložnosti? »Pravzaprav ne. Veliko adrenalinskih stvari sem imel v načrtu, a zaradi kolena si nič od tega še nisem privoščil, prav tako tudi ne zaradi pomanjkanja časa. Vedno sem si predstavljal, da, ko bom enkrat končal kariero, da bom ogromno časa preživel na morju. Pa sem bil letos cele štiri dni na morju! Ampak za vse bo še čas.«

Preberite še: Jure Košir: Nehal sem bezljati naokrog, bil sem preveč razpet med vsem

Morda vas zanima tudi: Vita Starman (Mama kuha): Vem, kako je, ko te slaba samopodoba v življenju »bremza«