Ditka: Pomembno je razmišljati s svojo glavo, poslušati svoje srce in si upati reči NE

Če ste že slišali za imenitnega Ferija Lainščka, ste tudi za Ditko. In obratno. Ditka je namreč tista, ki njegovi ljubezenski poeziji daje glas. Kantavtorica, pevka in skladateljica si je z unikatnim avtorskim pristopom in drugačnostjo na slovenski glasbeni sceni ustvarila prav posebno mesto. Prepeva namreč ljubezensko poezijo omenjenega pisatelja in pesnika, piše pa tudi avtorsko glasbo. Z njo smo klepetali o čisto svežem albumu z naslovom Ne bodi, kar nisi, o prvih začetkih sodelovanja s Ferijem in tem, kako je ustvarjati družinski posel. 

Ditka nastopa z glasbeno zasedbo, katere člani so Gorazd Čepin – klaviature, spremljevalni vokal, Jan Lužnik – električna kitara, spremljevalni vokal, Ilj Pušnik – kontrabas, David Slatinek – bobni.

Vaš glas nam je najbolj poznan po tem, da prepevate ljubezensko poezijo pisatelja in pesnika Ferija Lainščka, uglasbili pa ste že tudi poezije znanih avtorjev kot so Tone Pavček, Marko Pavček in Ciril Zlobec. Kako se je vajino sodelovanje s Ferijem sploh začelo?

Sodelovanje s Ferijem se je pravzaprav začelo povsem slučajno. Moja mama Jelka je po tem, ko je moj oče Gorazd uglasbil dve poeziji Toneta Pavčka, predlagala, da uglasbi še pesem Ne bodi kot drugi Ferija Lainščka, ki ji je bila posebej pri srcu. Za uglasbitev poezije smo potrebovali dovoljenje s strani avtorja in tako prvič vzpostavili stik s Ferijem. Ko je bila pesem uglasbena, smo jo poslali Feriju v poslušanje in bil je zelo navdušen. Kasneje smo se slučajno spoznali tudi osebno na eni prireditvi in se po kratkem pogovoru takoj ujeli. Nedolgo po tem mi je Feri posredoval nekaj svojih pesmi z željo, da jim dodam melodijo, če bom tako začutila. Vedno več sva z očetom prebirala Lainščkovo poezijo in ji dodajala glasbo, kmalu me je Feri povabil kot gostjo na nekaj njegovih literarnih večerov, vse to pa je z leti presrastlo v uspešno sodelovanje. Zdaj skupaj nastopamo na velikih odrih, v sodelovanju s Ferijem pa bo prihodnji mesec izšel že tretji album z uglasbeno poezijo.

Pravite, da morate besedilo, ki ga prepevate, razumeti in začutiti. Kako čutite poezije Ferija Lainščka? 

Ferijevo poezijo čutim kot nekaj lepega, nežnega, globokega in sporočilno pomembnega za čas, v katerem živimo. Blizu mi je, saj opeva večinoma ljubezen, ki je meni osebno najvišja vrednota.

Poleg Ferija Lainščka je ob vas na odru tudi spremljevalna zasedba, katere član je tudi vaš oče Gorazd Čepin. Kakšna je dinamika dela, ko gre za družinski projekt?

Ker gre za družinski projekt je dinamika bolj sproščena, manj po nekem strogem urniku, več pa je tudi prilagajanja in vedno dovolj pogovora, da najdemo skupne rešitve in ideje, s katerimi smo vsi zadovoljni. Priznam, da si svoje glasbene zgodbe brez svojega očeta sploh ne predstavljam. Praktično vse počneva skupaj, od ustvarjanja glasbe, dela v studiu, vožnje na nastope do izvedba nastopa. Zelo veliko časa torej preživiva skupaj in zdi se mi, da sva najin odnos oče-hčerka v teh letih nadgradila še s prijateljstvom.

Po albumih Ne bodi kot drugi iz leta 2013 in Ne spreminjaj me iz leta 2016 smo tokrat dočakali album Ferijeve uglasbene poezije z naslovom Ne bodi, kar nisi. Kaj je njegova posebnost?

Album Ne bodi, kar nisi bo ob albumu Ne spreminjaj me že drugi, ki je nastal v popolnem sodelovanju s Ferijem Lainščkom, ki je avtor besedil vseh pesmi. Glasbo za naslovno pesem je napisal moj oče Gorazd, ki je avtor aranžmajev vseh pesmi, sama pa se bom podpisala kot avtorica glasbe ostalih pesmi na albumu. Ekipa, ki je ustvarila album Ne bodi, kar nisi ostaja enaka.

Ko se toliko obremenjujejo z drugimi, pozabijo, kdo so in izgubijo stik s samim seboj.

Posebnost albuma bo v njegovi tematiki, ki tokrat, poleg ljubezenske, poudarja tudi, kako pomembno je razmišljati s svojo glavo, poslušati svoje srce in si upati reči "NE", ko tako čutimo. To področje se mi, poleg ljubezni, zdi izredno pomembno za čas, v katerem živimo in preko glasbe lahko na zelo lep in neprisiljen način podajmo ta sporočila. Tudi v aranžmjih bo moč začutiti drugačnost in nekaj instrumentov, ki sicer niso stalni v moji glasbeni zasedbi.

Kako pomembno je v času iskanja svojega poslanstva in okupiranja družbenih medijev s podobami nečesa popolnega, ki v resnici niti ne obstaja, sporočilo, naj ne bomo, kar nismo?

Bolj pomembno, kot se zavedamo. Mediji nam dnevno ponujajo vsebine in ideje o tem, kakšni naj bomo, da bomo uspešni, zaželjeni, lepi, srečni ... Nekaj nasvetov nikomur ne škodi, a marsikdo temu preveč podleže, se primerja s popolnimi podobami na fotografijah, ki so pogosto računalniško obdelane, hrepenijo po "popolnem" življenju in tako čutijo, da njihovo ni vredno nič.

Da bomo spet našli samega sebe, bo potrebnih kar nekaj sprememb.

Ko se toliko obremenjujejo z drugimi, pozabijo, kdo so in izgubijo stik s samim seboj. Zdi se mi, da je to velik problem današnje družbe. Da bomo spet našli samega sebe, bo potrebnih kar nekaj sprememb. Več "detoxa" od socialnih omrežij, sprehod v naravo s samim sabo, prisluhniti, česa si zares želimo, kdo sploh smo… Medija, kot sta glasba in ostala kultura, lahko na prijeten način ozaveščajo o tovrstni problematiki.

Svojo prvo pesem ste napisali že pri devetih letih. Ste takrat slutili, da bo glasba tako velik del vašega življenja?

Vedno sem vedela, da bo glasba del mojega življenja na nek način. Izhajam namreč iz glasbene družine in kvalitetna glasba me spremlja od otroštva. Ko sem takrat napisala svojo prvo pesem in se z njo predstavila na otroškem festivalu Kristalček, nisem razmišljala, da bo glasba nekoč moj poklic. Niti v srednji šoli, ko sva z očetom že začela uglasbljati poezijo. Vedno več pa sem pisala tudi avtorske glasbe v angleškem jeziku. Vse to sem vedno imela rada in glasba mi je pomenila hobi. Na neki točki pa je ta hobi prerasel v poklic, za katerega sem neizmerno hvaležna. Prav zato niti zdaj glasbe ne jemljem kot delo.

Na neki točki je ta hobi prerasel v poklic, za katerega sem neizmerno hvaležna. Prav zato niti zdaj glasbe ne jemljem kot delo.

Sicer ste diplomirana delovna terapevtka. Boste kdaj počeli tudi kaj v tej smeri ali je glasba za zdaj vaša glavna karierna pot?

Trenutno je moje življenje povsem prepleteno z glasbo. Neizmerno sem hvaležna za kariero, ki jo imam in želim si, da bi se tako lepo in uspešno ta zgodba odvijala tudi v bodoče. Tako poklic glasbenika kot poklic delovnega terapevta te zahteva celega in težko bi hkrati oboje opravljala enako kvalitetno. Zato sem v tem trenutku izbrala glasbo, ki je prav tako vrsta terapije zame in za ljudi, ki mi prisluhnejo. Ne rečem pa, da se nikoli ne bom odločila za delo delovne terapevtke. To je zelo lep poklic in ponosna sem, da imam znanje tudi s tega področja. Vse ob svojem času.

Imate kakšne posebne prijeme, kako negovati svoje glasilke?

Najbolj pomembno je, da se naučiš pravilne tehnike petja, saj s tem najbolje zaščitiš svoje glasilke. Sama sem se šolala pri različnih profesorjih petja in prav vsak mi je dal nekaj, kar mi danes dobro služi. Še vedno redno treniram tehnike petja sama doma. Pred nastopi naredim opevalne vaje in se izogibam določeni hrani, ki bi lahko slabo vplivala na glasilke, pazim pa tudi, da na splošno ne govorim preglasno in preveč.

Pišete tudi avtorsko glasbo – v angleščini. Kako drugače je ustvarjati v drugem jeziku?

Pravzaprav nikoli ne razmišljam, v katerem jeziku pišem. Ko je navdih in ideja za verz, ga preprosto napišem. Marsikdo bi rekel, da pisati v jeziku, ki ni tvoj prvi jezik, ne more biti enako efektivno in da svojih čustev, misli ne moreš izraziti tako dobro, kot če pišeš v materinem jeziku. Sama tako ne čutim. Preprosto izhajam iz sebe, saj pišem besedila le takrat, ko imam nekaj za povedati in vem, da bo nastala dobra zgodba. Največkrat pri meni pade ideja v angleščini.

Glasbena pot vas nese tudi na Otok, pa na Slovaško, Madžarsko, Bolgarijo, Italijo in na Hrvaško … Sanjate o karieri prek meja ali so vam slovenski odri najbližje?

Kariera, ki jo imam doma, je zares lepa in hvaležna sem za vsakega posameznika, ki pride na moj koncert in rad posluša mojo glasbo. Vedno je v zraku ena čudovita energija in občutkov, ki me preplavijo, ko skupaj s svojimi poslušalci ustvarjam to prijetno zgodbo iz koncerta v koncert, ne bi zamenjala. Slovenija bo vedno moj dom in prav tako uglasbena poezija.

Slovenija bo vedno moj dom in prav tako uglasbena poezija.

Je pa nekaj na tem, da pišem besedila v angleškem jeziku, kar me vabi, da se predstavim tudi v tujini. Vsekakor pa bi vedno želela, da gredo slovenski in tuji odri z roko v roki, kot do sedaj.

Oktobra boste svoj novi album predstavili v SiTi Teatru v BTC-ju. Kaj lahko pričakujemo na odru?

To bo promocijski koncert ob izidu novega albuma, kjer bomo predstavili le pesmi, ki bodo na tem albumu. Na odru se mi bodo poleg moje stalne glasbene zasedbe in Ferija Lainščka, kot osrednjega gosta, pridružili tudi ostali glasbeniki, ki so odigrali različne instrumente pri določenih pesmih. Tako boste slišali tudi zvoke saksofona, trobente, violine ... Pripravljam pa tudi posebno glasbeno presenečenje za vse, ki bodo prišli na ta koncert. Res že komaj čakam, da ves ta sveži material prvič in premierno predstavim tudi v živo s celo zasedbo.

Katera je vam najljubša Ferijeva misel?

Iz pesmi Vedno prvi.

Med nama je nekaj, kar ni le beseda

iz take snovi je, kot sanje.

Med nama so časi, ko skupaj molčiva

in tiho verjameva vanje.

Kam vas bo poneslo v prihodnje?

Naj pokaže čas …

Za tiste, ki glasbo in poezijo radi spremljate tudi v digitalnem svetu – Ditki lahko sledite tudi na Instagramu, prav poseben profil z dnevnim odmerkom navdihujoče poezije Ferija Lainščka pa najdete TU.

Morda vas zanima tudi: Jennifer Lopez in Donatella Versace obudili najbolj provokativno obleko njune kariere