Challe Salle: Tistim, ki so me žalili, sem predlagal, naj raje naredijo kakšen trening

Na družbenih omrežjih ga spremlja več kot 200.000 ljudi, njegovih 29 videospotov na Youtubu skupaj šteje že več kot 50 milijonov ogledov, zato upravičeno velja za enega od najbolj priljubljenih slovenskih glasbenikov. Letos praznuje 10. obletnico glasbene kariere, ki jo je nameraval obeležiti z izidom novega albuma in koncertno turnejo, a so se njegovi načrti porušili zaradi epidemije koronavirusa. Vendar zaradi tega ni zagrenjen, saj kot pravi v skladbi Nove zmage: Tut, če mi porušjo plane, vedno k padem, se ustane.

Ste vzornik mlade generacije. Čutite to kot odgovornost ali kot breme?

Zame je to velika čast. Veliko mi pomeni, da se mladi prepoznajo v moji glasbi, da nanje pozitivno vplivam in da sem jim vzgled. To seveda prinaša tudi določeno odgovornost, ki je ne čutim kot breme, saj sem pozitivna oseba. Imam urejen življenjski slog, sem ustvarjalen in delaven, ukvarjam se s športom, ne pijem in ne kadim. Sem torej takšen, kot sem in ljudje so začutili mojo iskrenost, zato me verjetno tudi spremljajo v tako velikem številu. Leta 2017 sem se odločil, da zaradi velikega števila mlajših poslušalcev tudi ne bom več uporabljal kletvic v svojih besedilih. Prav tako s svojo šolsko kolekcijo motiviram mlade, naj se izobražujejo in razvijajo svoje talente. S svojo zgodbo o uspehu želim dokazati, da ti lahko uspe iz ničle, vendar ni dovolj, če si to le želiš, ampak je treba delati na tem in vztrajati. Vse se lahko doseže, če ne obupaš.

 Moje življenje je kakor vožnja z vlakom smrti v zabaviščnem parku

Vaše življenje ni le zgodba o uspehu, temveč tudi o tem, kako ste se spopadali s težavami, brez da bi se uničili. Na vaše ustvarjanje je menda zelo vplivala ločitev staršev, ko ste bili še najstnik. Ali je bilo težko prevzeti vlogo edinega moškega v družini po tem, ko sta se starša razšla?

Bilo je zelo težko, ker mi je bila družina na prvem mestu in so se mi ob ločitvi staršev porušili ideali. Star sem bil 16 let, ko se je to zgodilo. Če gresta starša narazen, je to za otroka težko in lahko začne kriviti tudi sebe. Ko je oče odšel, smo izgubili stike, ustvaril si je novo družino, s sestro in mamo pa smo ostali sami. Ni nam bilo lahko, a življenje gre naprej, morali smo biti močni in držati skupaj, zato sem nekako prevzel očetovsko vlogo. Verjetno sem zaradi tega tudi hitreje odrasel in dozorel. Dobrih 10 let nisva imela stikov, sedaj pa se občasno slišiva in sva določene stvari tudi razčistila. Njemu in njegovi družini želim vse najboljše.

Nekje sem prebrala, da ste zelo mladi začeli delati, ker ste želeli pomagati svoji družini.

Tako je. Po tretjem letniku gimnazije, sem se začel šolati izredno, da bi lahko delal preko študentskega servisa. V tistem obdobju sem se tudi poškodoval, zato sem bil prisiljen zaključiti košarkarsko kariero. Naenkrat sem prejel kar nekaj hudih udarcev, vendar to danes sprejemam kot del življenja. Sprva je to name negativno vplivalo in sem bil jezen na ves svet, zapadel sem tudi v slabo družbo. Ob sebi nisem imel očeta, ki bi me usmerjal, ampak le mamo, ki je bila samohranilka in je morala delati, odplačevati kredite in sama skrbeti za dva otroka. V najstništvu nisem poslušal nikogar, a na srečo imam močan karakter, na kar je vplivalo ukvarjanje z glasbo in s športom ter mamina vzgoja. Delati sem začel zato, da bi finančno pomagal družini, bil pa sem tudi zelo zaščitniški do svoje sestre. Prva leta po ločitvi je bilo res težko, a življenje gre naprej. Ker smo drug drugemu stali ob strani, smo lažje premagovali ovire in z leti se je vse uredilo. Če se iz negativnih izkušenj znaš nekaj naučiti, te to utrdi in življenje se sčasoma obrne v pozitivno smer. Mami, sestri, športu, glasbi in enemu prijatelju sem hvaležen, da so mi pomagali prebroditi težko obdobje in da sem danes to, kar sem.

V pesmi Nove zmage pravite 'k trda rata koža, odporn si na udarce'. Pred nekaj meseci ste bili deležni ostrih kritik na račun vašega videza na družbenih omrežjih. Vas je to prizadelo?

Največji problem pri komunikaciji na družbenih omrežjih je, da se lahko zelo hitro pojavi spletno nasilje. Zmeraj se bodo našli posamezniki, ki širijo žaljiva in negativna sporočila. Nihče namreč ne more ugajati vsem. Na začetku kariere sem se težje spopadal s kritikami, ki sem jih bil deležen zaradi svojega stila in besedil. Vsak mora nekje začeti, bil sem velik upornik, imel sem drugačen način življenja in obnašanje kot danes. Ni mi bilo lahko in posledično je bila takšna tudi moja glasba. A nekateri niso poznali ozadja moje zgodbe in razlogov za moje uporniško vedenje, zato so me obsojali.

Zavedam se, da bom vedno naletel na ljudi, ki bodo na negativen način izpostavili svojo kritiko, torej z žaljivimi komentarji in sporočili. Nekoč me je to prizadelo, vendar sem sčasoma dobil trdo kožo in se zato danes ne obremenjujem več z neprimernimi komentarji, temveč jih ignoriram. Dobro vem, kdo sem, česa sem sposoben in kaj vse sem že dosegel in tega mi nihče ne more vzeti. V virtualnem svetu se vsak lahko skrije in lažno predstavlja, v živo pa si marsikdo ne upa povedati, kaj resnično misli. Na svojih profilih na družbenih omrežjih ne toleriram neprimernega obnašanja in negativnih komentarjev, zato jih izbrišem. Če kdo s tem nadaljuje, pa ga celo blokiram.

Kaj svetujete mladim glede komunikacije na družbenih omrežjih?

Naj bodo previdni, odgovorni in strpni do drugih. Tudi na družbenih omrežjih, podobno kot v življenju, veljajo pravila lepega vedenja. Pričakujem vzorno in odgovorno vedenje od drugih ljudi, saj se tudi sam tako obnašam do drugih. Vedno se zavedam, da nekaterim ljudem moja glasba ali jaz osebno ne bom všeč in bodo to izražali na različne načine. Vendar ne živim za druge, ampak zase. Toda veseli me, da je vedno več tistih, ki me radi poslušajo in spremljajo in vesel sem, da lahko pozitivno vplivam na njih. Veliko ljudi mi piše sporočila, kako jim je moja glasba pomagala v različnih situacijah v življenju in to mi ogromno pomeni. Uživam v tem, kar počnem, ustvarjam za svojo dušo in hkrati s tem pozitivno vplivam na poslušalce. Osredotočam se na pozitivne stvari in nimam časa za negativizem. Če oddajaš pozitivno energijo, jo tudi privlačiš.

Slabi dogodki še ne pomenijo, da imam slabo življenje

Najbrž se drugače odzovete, če ljudje kritizirajo vašo glasbo, kot če komentirajo vaš videz. Vas moti, kadar je vaša zunanja podoba deležna večjega odziva kot neka pesem, v katero ste vložili ogromno truda?

Dandanes se glasba ne le posluša, ampak tudi gleda. Pomemben je celoten paket. Ljudje ocenjujejo tvoj videz, način oblačenja, frizuro, telo. Nekateri bodo vedno komentirali le to, a na srečo je 90 % komentarjev pozitivnih. Prejel sem veliko komplimentov od deklet in žensk, ki sem jim všeč, nekateri fantje pravijo, da želijo biti takšni, kot jaz. Najdejo pa se tudi tisti, ki komentirajo moj videz na neprimeren način. Takšni ljudje najbrž niso zadovoljni s svojim življenjem in svoje komplekse želijo zdraviti na takšen način, vendar z žaljenjem drugih ne moreš izboljšati svojega življenja. Če me nek komentar zelo zmoti, se odzovem. Tako je bilo tudi pred kratkim, ko so mi očitali, da sem se preveč zredil.

Od kod so izvirali ti očitki?

Med karanteno sem veliko treniral, konec maja pa sem se poškodoval, imel sem vnetje živca v ramenskem sklepu in trajalo je dva meseca preden se je poškodba zacelila. Takrat nisem smel trenirati, moral sem počivati in hoditi na terapije. Ker sem vsak dan športno aktiven, sem tudi navajen jesti večje obroke in to se ni spremenilo, ko nisem smel trenirati. Dodatno sem se tolažil s hrano, zato sem hitro pridobil približno osem kilogramov. Seveda zaradi tega nisem imel pretirane prekomerne telesne teže, vendar so nekateri komentirali, da bi se moral sramovati svojega telesa. Na to sem se odzval in povedal, da je najlažje doma ležati na kavču, gledati TV in kritizirati druge. Predlagal sem naj tisti, ki me žalijo, raje najprej naredijo kakšen trening in nekaj zase, za svoje življenje in naj se ne obremenjujejo z drugimi. Zdi se mi, da je v Sloveniji to velik problem. Večina se raje ukvarja z drugimi kot s sabo. Če bi več pozornosti usmerjali v svoje življenje, v svoja dejanja in obnašanje, bi bilo boljše za vse. Nikdar se nisem obremenjeval s tujimi življenji in s tujimi mišljenji, ampak sem se raje osredotočal na svoje cilje. Važno mi je, kaj si o meni mislijo ljudje, ki mi kaj pomenijo. Če se ne strinjam z ravnanjem neke osebe, tega ne bom javno obsojal. 

Ob desetletnici vaše kariere ste nameravali izdati album in imeti koncertno turnejo, vendar se je to zaradi situacije s koronavirusom spremenilo. Kako se počutite in ravnate, kadar stvari ne potekajo v skladu z vašimi načrti?

Moje življenje je kakor vožnja z vlakom smrti v zabaviščnem parku. Veliko je bilo vzponov in padcev, ogromno pozitivnih in negativnih stvari se mi je zgodilo v zelo kratkem času in prisiljen sem se bil hitro prilagoditi. Dobil sem izkušnje na zelo različnih področjih, kar me je izoblikovalo v zrelo osebo. Menim, da moraš v življenju ohraniti pozitiven pristop do vseh stvari. Tudi, kadar se ti dogajajo negativne stvari, moraš v njih prepoznati nekaj dobrega, saj lahko negativni dogodki na nas pozitivno vplivajo, če znamo iz njih potegniti lekcijo.

Zaradi težkih situacij cenimo stvari, ki jih sicer ne bi. Negativne izkušnje nas izoblikujejo, utrdijo in nam omogočajo, da se znamo soočati z izzivi. Če bi se nam dogajale le lepe stvari, življenje ne bi bilo tako vznemirljivo. Negativne stvari skušam sprejeti, se prilagoditi, ne zganjam panike in ne zapadem v depresijo. Vedno si rečem, da slabi dogodki še ne pomenijo, da imam slabo življenje. Vsakomur se namreč dogajajo slabe stvari. Na koncu dneva moraš vedeti kdo si in da si bil zvest samemu sebi, da si dal vse od sebe in da se trudiš rešiti situacijo, v kateri si se znašel. Zato svetujem vsem, da kadar je življenje dobro, izkoristite vsak trenutek in uživajte v njem maksimalno. Kadar pa ni dobro, se zavedajte, da se bodo slej ko prej spet pojavili boljši dnevi. In tega se držim tudi sam.

Na Oniplus preberite: Dejan Poženel o izgorelosti: Družite se z ljudmi, ki jim ni mar, koliko zaslužite