Marko Grilc: Ni je take živali, kot je moja Nina

Znani slovenski deskar ima na svoji športni in filmski poti najboljšo spremljevalno ekipo - svojo družino.

16.6.2020 ob 5:55 | Foto: Osebni arhiv Marka Grilca

Slika avtorja - Špela  Robnik Piše:

Špela Robnik

spela.robnik@delo.si

Marko Grilc: Ni je take živali, kot je moja Nina

Marko Grilc se kot vrhunski športnik nikdar ni dal uokviriti, z dušo in srcem je sledil svoji največji ljubezni - deskanju na snegu, ki že dolgo predstavlja njegov način življenja. Z desko je prepotoval svet, z vrtoglavimi triki preizkušal meje svojih sposobnosti, se udomačil kot nomad. In sledila mu je ljubezen njegovega živjenja Nina ter z njo tudi otroka 9-letni Maxx in 5-letna Emma. Danes so prava ekipa na terenu. Brez snega in eden brez drugega ne morejo.

Nazadnje, ko sva se pogovarjala, ste še snemali Grilozode, v katerih ste deskali takorekoč po vseh koncih sveta. Vem, da jim je sledilo še kar nekaj zanimivih projektov, kateri pa je najbolj sveži ali pa še na obzorju?

Res je, veliko smo ustvarili v času od Grilozod. Začeli smo z vlogom ki je bil prav tako zelo uspešen projekt z milijonskimi ogledi ter kar veliko časa posvečali ustvarjanju vsebin za socialne medije. Predvsem pa je življenje teklo dalje in otroci odraščajo, tako da smo postali večja ekipa. In nisem samo jaz, ampak smo na poti kar s celo družino. 

Zdaj, ko ste na poti vsi, kako si zaradi tega spremenil oz. prilagodil svoje projekte? Ali zdaj ti nastajajo skupaj s celo družino?

Po poškodbi hrbta se mi je malce obrnil svet na glavo, predvsem sem spremenil prioritete in izbiro, kako bom preživljal čas. Želel sem, da smo skupaj in da ne odhajam več na dolga potovanja brez njih. Tako smo enostavno začeli potovati skupaj. Kar naenkrat smo na snemanje prišli vsi štirje. Potujemo skupaj, skupaj preživljamo čas in si delimo tudi našo največjo strast - deskanje na snegu.

Kot ste že omenili, vas je vmes doletela hujša nesreča. Ali zdaj kaj drugače gledate na deskanje in šport nasploh?

Zlom hrbta je bil zame težek trenutek, vendar ko sedaj pogledam nazaj, tudi zelo pozitiven. Že zato, ker nisem končal s trajnimi posledicami. In pa tudi, ker sem imel veliko časa za razmislek in sprejemanje odločitev za prihodnost. Odločil sem se, da bom svoje osebne načrte dal malce na stran in več časa posvetil družini.

Verjamem, da ob takšni ljubezni do športa otroci pač ne morejo drugače, kot da se še sami zaljubijo vanj. Kako je bilo pri Maxxu in Emmi? Kot lahko vidimo, sta danes oba že prava profesionalca.

V resnici ni tako preprosto. Želja otrok in pa njihove osebnosti so velikokrat drugačne, kot bi starši želeli. Težko jih je siliti v nekaj, kar si ne želijo. Deskanje je nekaj, kar počnemo kot družina in nas to zelo povezuje. Skupaj preživljamo čas, ga 'shredamo' in vriskamo, ko vozimo po celcu. Otroka sta res že zelo dobra in v tem uživata, kar je zame vredno več kot karkoli. Res me veseli, da imata rada to, kar tudi midva z Nino najraje počneva. 

Sta si bila pri vzgajanju na bordu zelo različna? Kaj pa sicer, značajsko?

Čisto drugačna. Maxx je zelo natančen, veliko razmišlja, matematik. Ko smo na snegu, najraje vozi po celcu, ga 'razpali' čim hitreje, nato pa mu na žičnici že razlagam, kakšen vodni sistem imajo na smučišču za umetno zasneženaje. Emma je bolj odštekana. Živi v svojem svetu, je zelo čustvena in ima rada druženje s prijateljicami. Ko deska, ves čas sledi Maxxu in komaj čaka, da naredi kakšen skok.

Kako pa usklajujete šolo, vrtce z vašimi potovanji?

Za enkrat nimamo težav. Tako vrtec kot šola zelo podpirata, da otroci preživljajo čas s starši, ker danes tega ni veliko. Nina in Maxx sta se v času korone tudi dobro izurila v učenju doma, tako da nam zaenkrat uspeva super. 

Je bilo težko najti pravo mero, koliko jih vključiti v svoje projekte, vzeti zraven? Najbrž vseeno pridejo tudi dnevi, ko imata snega vrh glave? 

Ne, snega nimamo nikoli dovolj. Otroka komaj čakata, da gremo 'furat'. Če pa kateri noče, mu damo možnost, da je lahko pri babici ali pa da eden od staršev ostane z njim. To se še ni zgodilo, haha. Otroci pa morajo biti tudi otroci, zato jim seveda omogočiva čas za igranje ali pa uživanje v stvareh, ki so njima pomembne. 

Kako skozi prizmo njunega deskanja danes gledate na tekmovanja? Si ju želite videti na tekmah? Kažeta zanimanje?

Ja, pred dvema tednoma sva obadva z Emmo postala državna prvaka. Zanimivo je, kakšen pogled imata na tekmovanja. Emma ima neverjetno samozavest. Že celo življenje obema pravim, da je to njun svet in Emma je to vzela dobesedno. Maxx pa je zelo tekmovalno samozavesten in si želi dokazovati. Tekmovanja v deskanju jima predstavimo kot nekaj zabavnega, kar počnemo zaradi druženja, ne nekaj, kjer morata zmagovati. Zato sta zelo sproščena. 

Najbrž nič o tega ne bi bilo možno, brez vaše Nine. Kako je z njenimi glasbenimi projekti? Ji je bilo težko prevzeti drugačen način življenja?

Nikakor. Nina je pravi fenomen. Deska šele dve leti in napreduje, kot da je ona stara 6 let, ne pa mama dveh otrok. Je neustrašna in zelo potrpežljiva. Predvsem ji življenje z razvajenim profesionalnim deskarjem velikokrat ni najbolj enostavno, hehe. Ukvarja se svojimi projekti, povezanimi z glasbo in produkcijo, nastopa v reklamah, posoja glas za risanke, obenem pa trenira še zase in ostaja zelo fit. Ne bom pozabil tudi na to, da si je počila trtico in mislim, da ima trenutno zlomljeno zapestje. Ni je take živali, kot je moja Nina. 

Ne glede na to, da radi odkrivate svet, verjamem, da se radi vrnete tudi domov? Kje je vaš dom in kaj vam pomeni?

Dom nam pomeni vse, vendar pa je naš dom tam, kjer smo vsi štirje. Nismo toliko navezani na prostor, kot smo na družino. 

Preberite še: Cvetličarna, kjer med čakanjem na sanjski šopek spijemo kavo (FOTO)

Morda vas zanima tudi: Anna Kloth: Direktor podjetja mi je rekel, da za položaj, za katerega sem se potegovala, nikoli ne bi najel ženske


oddajte komentar

preberite tudi

6 stvari, ki jih vsaka ženska potrebuje za dobro in zdravo spolno življenje

Šest posledic prve ljubezni, s katerimi živimo vse življenje

Te nenavadne odločitve lahko rešijo vajin zakon (ali zvezo v krizi)