Zakaj ste ob vračanju v normalno življenje nervozni, utesnjeni in pod stresom

Življenje se počasi vrača v stare tirnice, klici in vabila na druženja se ne zdijo več tako nenavadni, dejansko se lahko zmenimo na terasi najljubšega lokala. A pa se nam res ljubi? Se ne bi raje kar zavili pod odejo in prižgali TV? Znan občutek izogibanja, morda celo strahu pred ljudmi? Niste sami. Vse več ljudi poroča o čudni lenobi, melanholiji, ki nas je obdala sedaj, ko bi lahko dneve bistveno bolje izkoristili, kot smo jih še pred nekaj tedni.

Covid 19 je bil za vse velik stres

O nervozi ob vrnitvi v normalno življenje po pandemiji govorijo in ji pritrjujejo tudi znanstveniki. Dejstvo je, da je pandemija močno vplivala na naša življenja, kar se rezultira v določeni travmi. Kitajska študija, v kateri je sodelovalo 570 Kitajcev, starih med 14 in 35 let, objavil pa jo je Sage - Journal of Health Psychology, je pokazala, da 13 odstotkov udeležencev občuti posttravmatsko stresno motnjo, ki se je kazala v izogibanju ljudi. Italijanski znanstveniki pa so izpostavili, da lahko strah pred okužbo, fizično distanciranje in pa skrb za ekonomski položaj, povzročijo hude duševne stiske. Potem so tu še zdravniki in drugo medicinsko osebje, ki se dnevno soočajo z žrtvami covida 19 ter njihovimi svojci. Tudi to seveda povzroči duševne stiske, četudi niso zboleli njihovi bližnji. »Med diagnozo posttravmatske stresne motnje je eden prvih kriterijev, da smo v resnem tveganju za zdravje ali celo pred smrtjo oziroma, da poznamo koga, ki je v tvegani situaciji,« pravi ameriški psihoterapevt dr. Keith Morgen. »Tudi, če niste poznali nikogar, ki je umrl za Covid 19, ste vseeno živeli v svetu, kjer je pristen Covid 19.« In to predstavlja travmo.

Druga študija, ki jo je prav tako objavila publikacija Sage, piše o tem, kako travmatizirani posamezniki pogosto razglabljajo o svojih izkušnjah in se izogibajo spodbudnemu okolju in situacijam. Med pandemijo so prostori, ki so nam včasih predstavljali zabavo in sprostitev, kot so restavracije, kinodvorane, telovadnice, postali ''nevarna'' območja. Ko bo vedno več ljudi cepljenih, bodo ta mesta postala znova varna.

Nenehna misel na koronavirus je kot vrteča turbina, ki krepi tesnobo

A vseeno, sami morda ne boste občutili tega. »Nad glavo bomo imeli misel ''to je bila včasih nevarna cona''. Sedaj ni, a občutek bo ostal. Sploh, če tam niste bili od začetka leta 2020,« pravi Morgen. In dodaja, da bo razglabljanje in premlevanje situacijo le še poslabšalo.

»Nenehna misel na koronavirus je kot vrteča turbina, ki krepi tesnobo,« pravi psihoterapevt.

Oblegana mesta. Groza!

Iskanje samotnih kotičkov, izogibanje mestnih središč in prepoved združevanja večjih množic – vse za preprečitev širjenja virusa. A sedaj je tega konec. Kar pa še vseeno ne pomeni, da se boste z lahkoto udeležili množičnega koncerta, morda vam bo težave delalo že vabilo na poroko s številnimi svati.

Strokovnjaki pravijo, da moramo ponotranjiti, da nam čisto nič stoodstotno ne zagotavlja, da za virusom ne moremo zboleti ali da ga bo kmalu konec. »Ne bo se zgodil prehod iz tega, da se ničesar ne smemo dotakniti, do tega, da smo povsem brezskrbni na veliki zabavi. Ta proces bo postopen,« pravi Tara Well, profesorica psihologije na Columbiji. In ti koraki v miselnosti bodo pri enih hitrejši, pri drugih počasnejši. Kar pa je povsem v redu.

Kdaj poiskati pomoč?

Morgen pravi, da je težko določiti, kdaj sta zgoraj omenjeni stiski, torej simptomi agorafobije (strah pred gnečo) in pa posttravmatske stresne motnje še v razumljivih okvirjih in kdaj gre za resno duševno stisko. Če simptomi posttravmatske stresne motnje, po njegovih besedah, trajajo še en mesec po dogodku, je čas za iskanje pomoči. A, ne pozabimo, mi še vedno živimo v pandemiji.

Kljub vsemu navaja takole: »Problem nastane, ko se s situacijo ne moremo soočiti in nam predstavlja motnjo.«

»Vprašajte se, ali moja čustva sovpadajo z nastalo situacijo,« svetuje Morgen.

Torej, nervoza, trema ali celo tesnoba ob ponovnem snidenju s prijatelji, znanci, sodelavci, ni nič nenavadnega. Malo se bom morali potruditi, stopiti iz svoje cone udobja, ki je v tem letu postala naš dom za štirimi stenami, in se spet vklopiti v zunanji svet. Ki pa je, verjemite, lep in poln ljudi, ki vas bodo veseli!

Preberite še: Prijetne rutine, zaradi katerih se boste vsak dan počutili sijajno

Morda vas zanima tudi: Razmišljanja, zaradi katerih trpi vaše duševno zdravje