Vsi to jemo, zadnja raziskava pa kaže, da bi lahko obstajala povezava z zbolevanjem za rakom

Uživanje visoko procesiranih živil (slišali boste tudi izraz ultra procesirana živila, zato se pojavljata tako kratica VPŽ kot UPŽ) lahko poveča tveganje za raka, kažejo ugotovitve raziskave, nedavno objavljene v ugledni znanstveni reviji The Lancet.

Izvedli so jo v Veliki Britaniji, na vzorcu več kot 197 tisoč ljudi, od tega je bila več kot polovica (ali natančno 54,6 odstotka) žensk. Sama raziskava je potekala dobro desetletje: od leta 2009 do 2012, sodelujoče pa so nato spremljali vse do 31. januarja 2021.

Na koncu so zbrali številke in ugotovili, da bi lahko obstajala povezava med količino zaužitih VPŽ (pri nekaterih predstavlja celo blizu 50 odstotkov vira energije dnevno) in pojavnostjo raka.  

Rak na jajčnikih, možganih in prsih

V interpretaciji januarja letos objavljenih rezultatov raziskave so zapisali, da bi "uživanje VPŽ lahko bilo povezano s pojavnostjo raka, še posebej raka na jajčnikih, pa tudi s smrtnostjo zaradi raka".

Poleg raka na jajčnikih izpostavljajo še raka na možganih in prsih.

Raziskovalci sicer pojasnijo, da najnovejše ugotovitve temeljijo na opazovanjih, kjer so ljudje sami poročali, kaj so jedli, zato da nobene domnevne povezave med VPŽ in rakom ni mogoče dokazati.

A ne glede na slednje opozorilo, je skupina raziskovalcev z Imperial College London, ki je vodil študijo, pozvala pristojne k uvedbi opozorilnih etiket na prednji strani embalaže tovrstnih živil, saj naj bi nekateri Britanci kar polovico dnevnih potreb energije pridobili iz VPŽ.

Temu naj bi bili izpostavljeni predvsem revnejši, ki večkrat posežejo po cenejši in manj zdravi hrani.

Nezdrave prehranjevalne navade (npr. izbira in količina zdravju nekoristne hrane, neprimerni načini njene priprave ter neustrezni dnevni ritem njenega uživanja), so ključni dejavniki tveganja pri razvoju kroničnih bolezni (diabetes tipa 2, srčnožilna obolenja, nekatere vrste raka, debelost). (NIJZ)

Subvencije za cenovno občutljivejše

Zdravnica Kiara Chang ugotavlja: "Visoko procesirana hrana je povsod in je marketinško izpostavljena zaradi nizke cene in privlačne embalaže, vse to, da bi povečali potrošnjo. Na trgu hrane je nujna reforma, da zavarujemo populacijo pred VPH."

Predlagala je tudi subvencioniranje cen svežih živil za gospodinjstva z nižjimi dohodki.

NIJZ: uživajte čim manj predelanih živil

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) vam polaga na srce: uživajte mešano in raznoliko uravnoteženo prehrano, v katero vključite čim več nepredelanih in čim manj predelanih živil.

"Prekomerno uživanje visoko predelanih živil lahko vodi do povečane telesne mase, debelosti, nastanka metabolnega sindroma, ki ga spremljajo povišan krvni tlak, visoke ravni maščob ter holesterola v krvi, kar lahko močno poveča tveganje za nastanek srčno-žilne bolezni, sladkorne bolezni tipa II in nekaterih vrst raka," pojasnjujejo.

Podatki kažejo, da se vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije prehranjuje pretežno nezdravo, od tega najpogosteje moški, mlajši odrasli, nižje izobraženi in prebivalci v nižjem družbenem sloju. (NIJZ)

Dodajajo še, da se prekomerno in pogosto uživanje živil:

• bogatih s sladkorjem, najmočneje povezuje z razvojem sladkorne bolezni tipa II,
• prekomerno uživanje soli z razvojem hipertenzije (povišan krvni tlak),
• nasičene maščobe vplivajo na razmerje maščob v krvi, na povišane ravni holesterola in nastanek srčno-žilnih bolezni.

"Poleg tega pretežno uživanje visoko predelanih živil siromaši prehrano nujno potrebnih snovi, kar lahko vodi do različnih oblik podhranjenosti, ki pa jih na prvi pogled ne vidimo, tako kot debelosti. Tudi ljudje z debelostjo so lahko podhranjeni, kar je svojevrstna težava, ki nerešena za sabo pušča slabše zdravstvene napovedi.

Ljudje z nezdravimi prehranjevalnimi navadami, ki pogosto uživajo visoko predelana živila, imajo pogosto tudi druga tvegana vedenja, kot sta kajenje in pomanjkanje gibanja, kar še dodatno pripomore k nastanku omenjenih bolezni," razkriva NIJZ.

Kaj lahko storimo sami

"Najboljši nasvet, kako se izogniti visoko predelanim živilom je, da si čim več obrokov pripravljate sami iz osnovnih živil, saj imate tako najboljši nadzor nad tem, katere sestavine boste uporabili ter na kakšen način boste pripravili hrano," svetuje NIJZ.

Prva izbira naj bodo tako čim manj predelana živila ter sveže pripravljene jedi (obare, juhe, solate ...) in obroki, dajte jim prednost pred izdelki, ki ne potrebujejo kulinarične priprave (instant juhe, vnaprej pripravljene jedi, ki jih je treba pred zaužitjem zgolj pogreti in podobno). 

Med predelanimi živili, ki se jim je dobro izogibati, navajajo sladoled, piškote, čokolado s polnilom, paštete, hrenovke, salame, gotove jedi (ribje palčke in mesni pripravki, juhe iz vrečk …), čips, majonezo, ipd.

A pozor: tako kot povsod, tudi pri procesiranih živilih ni splošnega pravila. Stroka namreč predlaga, da lahko v prehrano pogosteje vključite fermentirane mlečne izdelke (jogurt, kefir, skuta …), zamrznjeno zelenjavo, konzerviran paradižnik, nerafinirana olja, kisle kumarice, vloženo rdečo peso, konzervirane stročnice, začimbe, polento, testenine in podobno.

Preberite še: Aleksandra Pinterič: Trikrat zapored sem naredila nekaj, kar sem si obljubila, da kot mama ne bom (1. del).

Morda vas zanima tudi: Nina Gaspari: Bil je šok, ki ga dolgo nisem prebolela