Tolščak, regrat in koprive: Trije zdravi pleveli, ki bi jih morali večkrat jesti

Rastline, ki samoniklo rastejo v naravi in velikokrat kazijo skrbno negovano trato ali lepo obdelane gredice, z eno besedo imenujemo plevel. Plevela nihče ne mara, zato se večina trudi, da bi se ga čimprej in čimbolj učinkovito znebila.

Ter ob tem ne razmišlja, da je veliko rastlin, ki jih zavzeto puli, koristnih in zdravih ter so dobrodošle v prehrani. To velja tudi za sledeče tri, ki so veliko več, kot plevel in bi jih morali pogosteje jesti.

Tolščak

Invazivna rastlina, ki se ponaša s temno zelenimi mesnatimi listki in se hitro udomači na gredicah ter jih lahko povsem prekrije. Odporna je na sušo, ne moti je vlaga, rada ima sonce, skratka, zanjo slabih pogojev za rast praktično ni in zato mnogim vrtnarjem povzroča nemalo slabe volje.

Le redki namreč vedo, da je prosto rastoča rastlina, latinsko imenovana Portulaca oleracea, prava zakladnica hranljivih snovi. Med njimi izstopajo omega tri maščobe in vitamini C, A, E ter tisti B kompleksa, zlasti B2.  Vsebuje kar šestkrat več vitamina E od špinače, sedemkrat več beta karotena od korenja, v 250. gramih ima 25 miligramov vitamina C (20 odstotkov dnevno priporočene količine), tu so še magnezij, kalciji, železo, kalij, fosfor  in mangan.

Tolščak  pozitivno vpliva na prebavila, na sečila, na odpornost, koristen je za kožo, lase, deluje protiglivično in protimikrobno, premore antoksidativno moč in zdravi anemijo.

Njegov mladi listki so dobrodošli v sendvičih ali solati, z njega lahko pripravite kremno juho, prilogo jedem ali smuti, ker je bogat s pektinom, je dober tudi za zgoščevanje juh in omak.

Recept za solato iz tolščaka

Naberite mlade rastline, operite jih in na kratko pokuhajte v vreli vodi. Pohladite, dodajte česen ter olivno olje in malo kisa. Sveže listke lahko dodate tudi običajni solati.

Regrat

Da je regrat okusna spomladanska solata, ni nobena skrivnost. Rastlina, ki ena prvih pozeleni po travnikih, je osvežujoča popestritev jedilnikov po dolgi zimi ter en prvih lokalnih virov vitaminov. Čeprav večina uporablja le mlade listke regrata, je vse leto užitna cela rastlina, torej tudi cvetovi ter korenina.

Kot rečeno, so mladi listki regrata okusna spomladanska solata, večji in trši so odlični v obliki špinače, iz posušenih lahko skuhate čaj. Tudi korenina je sestavina za odličen čaj z diuretičnim učinkom ter čistilno močjo, iz cvetov pa je mogoče izdelati zdravilen sirup ali regratov med.

Vsi deli rastline vsebujejo antioksidante ter spojini taraxacin in inulinin, po zaslugi katerih se ponaša z zdravilno močjo: je naravno odvajalo, diuretik, odpravlja napihnjenost, spodbuja delovanje žolča, preprečuje zgago, uravnava krvni sladkor in holesterol, izboljšuje krvno sliko, čisti jetra, deluje protivirusno in protibakterijsko, krepi odpornost ter je zato na mizi resnično dobrodošel vse leto.

Recept za regratov med:

Zdravilen regratov med je pripravljen iz zgolj dveh sestavin. Za njegovo pripravo potrebujete: 500 gramov sveže nabranih regratovih cvetov brez zelenega dela in prav toliko sladkorja.

V večji steklen kozarec izmenično nalagajte plast sladkorja in plast cvetov. Zadnja plast je plast sladkorja. Dobro zaprite in postavite na sonce. Počakajte, da se sladkor povsem stopi. Vsebino kozarca precedite, tekočina predstavlja regratov med, ki ga hranite v steklenih kozarčkih v hladnem in temnem prostoru. Priporočljiv je kot dodatek čaju za zdravljenje kašlja, izboljšuje odpornost in pomaga pri slabokrvnosti.

Koprive

Še zadnje na seznamu: koprive. Pekoči plevel je veliko več kot nadležna in trdovratna rastlina, ki kazi domala vse kotičke, saj je izjemno nezahtevna ter za uspevanje potrebuje le malo zemlje in vlage.

A vseh, ki jih populite v okolici doma, nikar ne zavrzite, Kajti koprive vsebujejo veliko železa, kalija, mangana, kalcija, vitaminov A, C, D in K. 240 gramov kopriv denimo vsebuje 1790 mednarodnih enot vitamina A, kar je več kot 300 odstotkov dnevno priporočenega vnosa, v njih je šestkrat več vitamina C kot v limoni ter desetkrat več železa kot v špinači.

Koprive lahko v prehrano vključite na več načinov: mlade so okusne kot špinača, sestavina kremnih juh ali prikuh. Suhi listki so odlična osnova za čaj, čaj je mogoče pripraviti tudi iz korenine, katero se nabira zgodaj spomladi ali pozno v jeseni.

Recept za čaj iz listov kopriv:

V liter vrele vode potopite šopek mladih svežih ali posušenih kopriv. Počakajte deset minut in precedite. Čaj velja za edinstvenega preganjalca spomladanske utrujenosti in slabega razpoloženja, poleg tega pomaga pri vnetjih v ustni votlini, spodbuja zdravljenje bakterijskih okužb ter uravnava količino sladkorja v krvi.

Povzeto po portalu Stil.rs

Preberite še: Šest razlogov za več obrokov brez mesa

Morda vas zanima tudi: Kaj se bo zgodilo, če boste vsak dan pojedli nekaj orehov