Toliko prostega časa na dan nam prinaša srečo

Zamislite si, da ste se zbudili v prvo jutro težko pričakovanega dopusta. Uživate v poznem zajtrku, podate se na sproščujoč sprehod, nato ob srkanju kave prebirate knjigo.

Skratka, zadeve so se začele odlično, ste srečni in sproščeni, prav tako, kot se si zamišljali, preden je dopust nastopil. A še prej, kot se dan prevesi v pozno popoldne, se začnete dolgočasiti.

Če ste se kdaj že počutili tako, niste edini. Kajti neomejen prosti čas ni vedno nekaj tako čudovitega, kot se zdi na prvi pogled.

Dokaz temu so upokojenci, ki tedaj, ko so še delavno aktivni sanjajo o času, ko jim ne bo več treba v službo in bodo imeli na voljo neskončno prostega časa, a nemalo jih sicer res uživa v prvem, morda še drugem tednu, nato pa ugotovijo, da v resnici pogrešajo službo, saj so z njo imeli tudi občutek, da so produktivni in da niso odveč.

Povedano drugače: neskončno prostega časa brez obveznosti lahko nekoga pahne v malodušje in tudi depresijo, na drugi strani obveznosti, občutek odgovornosti in opravila prinašajo srečo in blažijo stres.

Seveda je dejstvo, da vsak občasno potrebuje predah, počitnice, dopust ali zgolj počitek v dnevu, se pa pri tem zastavlja vprašanje: kolikšna količina prostega časa zagotavlja srečo?

Z njim so se pozabavali psihologi Marissa A Sharif, Cassie Mogilner in Hal E. Hershfield, ki so v namen raziskave na to temo leta 2021 proučevali na deset tisoče udeležencev in zbirali podatke o njihovem prostem času in o sreči. To so tri ključna spoznanja:

Manj kot dve uri prostega časa dnevno povzroča preveč stresa, da bi bili srečni

Ob pregledovanju podatkov je raziskovalna ekipa ugotovila, da manj kot dve uri prostega časa dnevno za srečo ni dovolj.

Sodelujoči, ki dnevno niso imeli niti dve uri zase, so poročali, da so bili vedno pod stresom, saj so imeli občutek preobremenjenosti s službo, opravili doma, vzgojo otrok ali drugimi opravki, ki so negativno vplivali na njihovo srečo.

V bistvu to, da preobremenjenost ogroža kvalitetno življenje, ni nič presenetljivega in lahko napelje na misel, da je več prostega časa boljše, a očitno temu ni nujno tako. Kajti naslednja ugotovitev iz omenjene študije je:

Več kot pet ur prostega časa dnevno navdaja z občutkom neproduktivnosti in s tem na srečo vpliva slabo

Presenetljivo torej, ogromno prostega časa ni čaroben recept za srečo.

Dobro počutje namreč ljudem prinaša tudi občutek, da so produktivni in da dosegajo določene cilje. Tega ob neskončnem poležavanju na kavču, na plaži ali pred televizijo, ni občutiti.

Čeprav ni dvoma, da včasih prija kakšen dan čisto odklopiti, drži tudi, da kadar to postane vzorec in se ponavlja iz dneva v dan, prinaša občutek dolgočasja, s tem pa je sreča manjša.

Ne le količina, pomembno je tudi, kako preživljamo prosti čas

Glede na zgornje postavke bi lahko rekli, da naj bi količina prostega časa znašala od dveh do petih ur dnevno. A kot so še opozorili psihologi, pomembnejša od kvantitete je tudi v tem primeru kvaliteta oziroma: kar šteje, je, kako prosti čas preživljamo.

Kadar smo med njim aktivni, se denimo udejstvujemo športno ali prostovoljno pomagamo, lahko tudi več kot pet ur prostega časa prinese srečo.

Prav tako, kot če proste trenutke preživljamo ob druženju z ljudmi, ki jih imamo radi. Upokojenci, ki so vključeni v prostovoljne dejavnosti ali se pridružijo katerim od njim namenjenih skupin, so srečnejši od onih, ki prosti čas preživljajo sami in nimajo nobenih aktivnosti.

Počitnice, kjer je pravo razmerje med poležavanjem ter dejavnostmi v obliki hoje, kolesarjenja, plavanja, potapljanja in podobnega, prinašajo več sreče od onih, kjer se vse vrti zgolj okoli počitka.

Skratka, med dvema in petimi urami prostega časa je res idealna količina, a pomembno je tudi, s čim se tedaj, ko lahko obveznosti potisnete na stran, ukvarjate.

Povzeto po portalu Psychology Today

Preberite še: Top 5 destinacij, ki bi jih v 2023 morali obiskati vsi, ki radi potujejo

Morda vas zanima tudi: Horoskop: popolne počitnice za vsako znamenje