21.3.2023 ob 6:20 | Foto: Gettyimages | Avtor: M. FL.
Tudi v najbolj ljubečih, trdnih in zdravih zvezah lahko pride do prepirov glede ciljev in načina preživljanja prostega časa.
Vi bi se denimo z nečim z veseljem ukvarjali, vaš partner pa nad tem ni najbolj navdušen. Tedaj vam pride na misel rešitev v smislu: "Prepričati ga moram, da se mi bo pridružil."
A ta rešitev ni vedno optimalna. Ljudje smo si vendarle različni in imamo svoje cilje, prioritete ter vire zabave, s čimer ni prav nič narobe. Prav tako ni nič narobe, če se partnerja ukvarjata vsak s svojimi dejavnostmi in čas preživljata tudi ločeno.
Ta ločitev je tista, ki ima na razmerje številne pozitivne učinke. Katere, navaja portal Psychology Today.
Osebe, ki se lahko ukvarjajo s svojimi hobiji, sledijo svojim ciljem in sanjam ter na drugi strani niso prisiljene v dejavnosti, ki veselijo partnerja, so srečnejše in premorejo veliko pozitivne energije, ki jo lahko vlagajo v odnos, posledično je ta lepši, kot kadar je v njem nekdo, ki je zamorjen, ker mora početi stvari, ki mu niso všeč.
To je zlasti opazno pri daljših ločitvah, ki trajajo vsaj nekaj dni ali kakšen teden. Ko nekoga ni in je treba na svoja ramena prevzeti še njegovo delo ter odgovornost, je lažje ceniti vse, kar počne v vsakodnevnem življenju.
S tem ko ob ločitvi nase prevzamete tudi partnerjeva opravila, usvajate nova znanja in spretnosti ter hkrati vsem, zlasti pa sebi, dokazujete, da zmorete tudi brez pomoči, tako raste vaša samozavest.
Nekakšen psihološki paradoks se glasi: navade nam zagotavljajo varnost in nadzor, a spremenjena rutina, čeprav malenkostno, spodbuja kreativnost in premika meje znanega.
Ob odsotnosti partnerja nedvomno prihaja do spremenjene rutine, pahnjeni ste iz cone ugodja, soočeni z novimi izzivi pa primorani izkoristiti svojo kreativnost in spretnosti.
Ob odsotnosti enega od staršev morajo otroci pokazati več samostojnosti in priskočiti na pomoč tistemu, ki je ob njih.
S tem se učijo odgovornosti, in razvijejo se tesnejši odnosi med podmladkom in staršem.
Se zgodi, da partnerju včasih očitamo stvari, za katere smo odgovorni sami. Denimo, da se zaradi njega vsa družina nezdravo prehranjuje ali da se premalo giblje na zraku. Kadar nekoga ni, se v resnici pokaže, kdo je kriv za, velikokrat neupravičene, očitke.
Neredko se izkaže, da je tisti, ki ostane doma, produktivnejši, kot kadar dva preživljata čas skupaj in samota je odlična priložnost ugotoviti, zakaj je temu tako: največkrat boljša organizacija, v katero nekdo je prisiljen in pozitivno vpliva na storilnost.
Odsotnost partnerja zagotavlja več časa zase in za dejavnosti, ki jih imate radi. Pa naj gre za bivanje v naravi, za igranje z otroki ali za branje knjige.
Ena od sestavin osvajanja novih spretnosti in veščin so napake. Na napakah se namreč učimo in veliko lažje se je z njimi soočati, če nas zaradi njih nihče ne kritizira.
Stvari torej lahko počnete po svoje brez strahu, kaj bo, če vam ne bo uspelo.
Ob odsotnosti življenjskega sopotnika se kaj hitro lahko pojavi dolgočasje, ki ga prežene dobra družba sosedov, prijateljev ali znancev. Morda boste prav zato spletli celo kakšno novo prijateljstvo in prijateljstva vedno bogatijo življenje.
Zlasti, ko gre za daljše ločitve, je pomembno, da ves ta čas ohranjata primerno komunikacijo. Morda s pomočjo spletne kamere, telefona ali elektronske pošte, vse to rutino spreminja na bolje, saj se tedaj, ko se pogovarjata, res povsem posvečata drug drugemu in okrepljeno komunikacijo gradita tudi, ko se snideta.
Skratka: čas, v katerem sta ločena, po lastni volji ali po sili razmer, ima prenekatere pozitivne učinke na zvezo. Je pa pomembno, da znata ob njem ceniti tudi trenutke, ki jih lahko preživljata drug ob drugem in najdeta pravo ravnovesje, ki ne bo ogrozilo odnosa.
Preberite še: Ana Roš: Pri 50 je skrajni čas, da najdeš pravega
Morda vas zanima tudi: Šest posledic prve ljubezni, s katerimi živimo vse življenje
oddajte komentar