Tako prehrana nosečnice vpliva na telesno težo otroka

Pogoji za pretirano telesno težo v otroštvu se oblikujejo še preden se otrok rodi, namiguje zadnja raziskava, ki je bila pred kratkim objavljena v časopisu American Journal of Clinical Nutrition.

Znanstveniki z Medicinske šole Harvard so namreč ugotovili, da je višje tveganje za debelost pri otrocih, katerih mame so med nosečnostjo pogosto posegale po predelanih živilih in nasičenih maščobah ter redkeje po oreščkih, ribah in celih žitih.

Z analizo 1459 parov mam in otrok so tako dokazali, da so otroci v starosti med tremi in desetimi leti hitreje pridobivali na teži, če so njihove mame med nosečnostjo jedle veliko vnetnih živil, med katera sodijo tista z nasičenimi ter s trans maščobami. Te so najpogosteje prisotne v rdečem, mesu, predelani hrani in mastnih mlečnih izdelkih.

Na drugi strani so otroci mam, ki so v nosečnosti uživale veliko snovi, kot so vlaknine, fitokemikalije in nenasičene maščobe, ki veljajo za protivnetne in se praviloma nahajajo v sadju, zelenjavi, ribah ter celih žitih, redkeje trpeli zaradi previsoke telesne teže.

Na podlagi teh rezultatov so strokovnjaki zaključili, da prehrana mam v nosečnosti znatno vpliva na rast in razvoj otroka v zgodnjem otroštvu.

"Študija je pokazala, da prehrana nosečnice vpliva na presnovo razvijajočega se otroka ter tudi na njegove prehrambne navade in okus po rojstvu," je povedala Carmen Monthé-Drèze, vodja raziskave in neontaloginja v ženski bolnišnici Brigham.

Kako na otroka vpliva prehrana mame

Kako natančno prehrana mame vpliva na otroka, sicer še ni posvem znano, strokovnjaki pa izpostavljajo več dejavnikov.

En od njih je, da ima visoko hranljiva hrana fizični učinek na razvijajoči se fetus ter mu že v osnovi zagotovi zdravo presnovo.

Drugi dejavnik je okolje, v katerega se dete rodi. Povsem realno je domnevati, da nosečnica, ki se prehranjuje po konceptu zdrave in uravnotežene prehrane, takšna živila ponuja tudi svojemu otroku in s tem od malega vpliva na njihovo težo.

V celotno zgodbo sta vključena še stopnja izobrazbe in dohodek družine. Oba sta faktorja, ki vplivata na debelost otroka. Tudi zadnja raziskava je pokazala, da so mame, ki so uživale protivnetna živila, dosegale višjo izobrazbo in so imele višje dohodke, so redkeje kadile in so tudi same znale vzdrževati zdravo telesno težo.

Na koncu pa še zadnji dejavnik: genski material. Genske predispozicije so nedvomno pomemben dejavnik tveganja za prekomerno težo staršev in otrok.

Najboljši način prehranjevanja za starše in otroke

Podatki iz omenjene raziskave so pokazali še, da je bila otroška in najstniška debelost najpogostejša pri otrocih in najstnikih, katerih starši so se prehranjevali po načinu, ki je daleč od mediteranske prehrane.

In nasprotno: bolj, kot je prehrana staršev spominjala na mediteransko dieto, nižje tveganje je bilo za debelost in tudi druge težave, denimo sladkorno bolezen.

Mediteranska prehrana temelji na svežem sadju, zelenjavi, ribah, oreščkih in olivnem olju.

"Glede na vsa ta doganja je nedvomno primerno izpostaviti tudi ta vpliv mediteranske prehrane na zdravje tako mame kot še nerojenega in kasneje odraščajočega malčka," je povedala Monthé-Drèzejeva.

Povzeto po portalu Insider

Preberite še: 6 neobičajnih stvari, ki jih otrok počne v maternici

Morda vas zanima tudi: Tri rešitve za tri najpogostejše kožne težave v nosečnosti