Ščitnica: Metulj, ki lahko prhuta prehitro ali prepočasi

Človeško telo deluje kot čudovito zapleten sistem, v katerem lahko že najmanjša neravnovesja povzročijo velike posledice. Tak primer je medsebojno delovanje ščitnice, uravnavanje razpoloženja in zdravje srca.

Ščitnica, žleza na vratu v obliki metulja, ima ključno vlogo pri proizvodnji hormonov, ki uravnavajo različne telesne funkcije, med drugim presnovo, proizvodnjo energije in uravnavanje razpoloženja.

Kadar bolezen ščitnice poruši to občutljivo ravnovesje, so lahko posledice za razpoloženje posameznika globoke.

Da bi razumeli, kako bolezen ščitnice vpliva na zdravje našega srca in razpoloženje, se je treba poglobiti v mehanizem delovanja žleze. Ščitnica proizvaja dva ključna hormona: tiroksin (T4) in trijodtironin (T3).

Odgovorna sta za uravnavanje hitrosti presnove v telesu, kar vpliva na raven energije, uravnavanje telesne teže in splošne telesne funkcije. Delujeta tudi na nevrotrans­mitorje, kemične snovi v možganih, ki uravnavajo razpoloženje in čustva.

Povezava med umom in telesom

Ščitnični hormoni poleg tega vplivajo na moč in hitrost srčnega utripa, krvni tlak in raven holesterola. Zato lahko nepravilno delovanje ščitnice povzroči težave, ki se prikrivajo kot srčna bolezen ali poslabšajo obstoječo srčno bolezen.

Bolezni ščitnice zajemajo vrsto bolezni, najpogostejši pa sta hipotiroidizem in hipertiroidizem. Hipotiroidizem, za katerega je značilna premalo aktivna ščitnica, povzroča zmanjšano proizvodnjo hormonov. Upočasnitev presnove se lahko kaže kot utrujenost, pridobivanje telesne teže in splošni občutek počasnosti – vse to lahko vodi v slabo razpoloženje in depresijo.

Številni ljudje, starejši od 60 let, hipotiroidizmu navkljub nimajo klasičnih simptomov. Zato je lahko pomanjkljivo prepoznavanje te bolezni še posebej usodno, saj vpliva na srce in krvni obtok. Nezadostna količina ščitničnega hormona upočasni srčni utrip.

Ker so zaradi tega tudi arterije manj elastične, se poveča krvni tlak, da bi kri krožila po telesu. Povečana raven holesterola, ki prispeva k zoženim in otrdelim arterijam, je še ena mogoča posledica.

Pomemben je lahko tudi drug nekardiološki simptom – bolečine v mišicah. Te so lahko simptom hipotiroidizma in stranski učinek zdravil statinov, ki znižujejo raven holesterola, kar je znano kot s statini povezana mialgija.

Raziskave kažejo, da je hipotiroidizem pogostejši pri ljudeh, ki ne prenašajo statinov. Včasih zdravljenje hipotiroidizma pomaga ublažiti s statini povezano mialgijo.

Hitrejše bitje srca

Na drugi strani je hipertiroidizem, preveč aktivna ščitnica. To stanje lahko povzroči nemir, tesnobo in razdražljivost. Zaradi povečane presnove, povezane s hipertiroidizmom, se lahko posamezniki počutijo napete in čustveno krhke.

Klasični simptomi so nespečnost, preobčutljivost na vročino, čezmerno znojenje, izguba telesne teže, huda lakota in ohlapno črevesje. Preveč ščitničnega hormona povzroča tudi močnejše in hitrejše bitje srca ter lahko sproži nenormalne srčne ritme.

Eden od njih je atrijska fibrilacija, neurejen ritem v zgornjih predelih srca. S tem povezan simptom so palpitacije, nenadno zavedanje srčnega utripa. Ljudje s to boleznijo imajo lahko tudi visok krvni tlak.

Pri osebah z zamašenimi, togimi srčnimi arterijami lahko kombinacija močnega srčnega utripa in povišanega krvnega tlaka povzroči bolečine v prsih ali angino pektoris.

Vloga avtoimunosti

Povezava med delovanjem ščitnice in razpoloženjem je v zapletenem medsebojnem delovanju hormonov in nevrotransmitorjev. Ščitnični hormoni na primer vplivajo na serotonin, nevrotransmitor, ki uravnava razpoloženje.

Nihanja v ravni ščitničnih hormonov lahko motijo tvorbo serotonina, kar lahko sproži motnji razpoloženja, kot sta depresija ali tesnoba. Avtoimunske bolezni ščitnice, kot sta hashimotov tiroiditis in gravesova bolezen, prinašajo še dodatne težave. Te bolezni se razvijejo, ko imunski sistem zmotno napade ščitnico. Poleg fizičnih učinkov so povezane z več­jim tveganjem za motnje razpoloženja.

Kronična narava avtoimunskih bolezni ščitnice skupaj s hormonskim neravnovesjem, ki ga povzročajo, lahko pripomore k dolgoročnim težavam z razpoloženjem.

Zdravljenje in upanje

Prepoznavanje povezave med boleznimi ščitnice in motnjami razpoloženja je zdravstvene delavce spodbudilo k celostnemu pristopu k zdravljenju. Odprav­ljanje fizičnih vidikov motenj delovanja ščitnice, pogosto z zdravili ali kirurškimi posegi, je le prvi korak.

V načrte zdravljenja se vse pogosteje vključuje podpora duševnega zdravja, vključno s terapijo in svetovanjem, da bi posameznikom pomagali obvladovati čustvene posledice sprememb razpoloženja, povezanih s ščitnico.

Simfonija človeške fiziologije je odvisna od usklajenega delovanja različnih sestavnih delov. Čeprav je ščitnica majhna, ima izjemen vpliv na naše telesno in duševno počutje.

Bolezen ščitnice ruši to harmonijo in povzroča valovanje v občutljivem ravnovesju hormonov in nevrotransmitorjev, ki uravnavajo razpoloženje. S poglabljanjem medicinskega znanja se krepi tudi spoznanje, da mora učinkovito zdravljenje poleg fizičnih vidikov bolezni ščitnice vključevati tudi čustveno plat prizadetih.

Preberite še: 7 vrst zdravil, katerih stranski učinek je kopičenje kilogramov (in kaj lahko storite)

Morda vas zanima tudi: Boljše zdravje srca, manj bolečin, stresa in druge dobrobiti tega, da redno hodimo naokoli bosi