Pet presenetljivih učinkov prehoda na zimski čas (in kako vplive premikanja ure zmanjšati)

V noči iz sobote na nedeljo smo urine kazalce znova premaknili nazaj, kar pomeni, da smo prešli na zimski čas in spali uro dlje. Večina bo priznala, da je to prijalo. A kaj, ko premik ure pomeni krajše dneve in napoveduje prihod zime ter (pre) dolgih večerov, kar je vse prej, kot spodbudno dejstvo. To pa ni edini negativni učinek tega dejanja. Več študiji je namreč dokazalo, da premikanje ure ne godi ne počutju in ne zdravju.

S tem se strinja tudi Joseph Gannon, strokovnjak za motnje spanja. Ta je prepričan, da nenadna sprememba časa pri mnogih povzroča ali okrepi simptome nekaterih bolezni. "Vpliv na sicer zdrave posameznike ni opazen, ne velja pa to za kronične bolnike in za tiste, ki imajo težave s spanjem, zlasti za bolnike s spalno apneo."

Gannon nadalje pojasnjuje, da sprememba časa telo prisilili v drugačen notranji, cirkadialni ritem. "Gre za 24 urni cikel, ki uravnava vse funkcije našega telesa in je povezan tudi z dnevno svetlobo. Ta v telesu zavira nastajanje hormona melatonina, ki je zaslužen za spanec in ga več nastaja tedaj, ko pade mrak.

Kadar se dan zvečer hitro za eno uro skrajša, v telesu melatonina nastaja več, ne glede na to, koliko kažejo urini kazalci. In še tedne po prehodu na zimski čas je večina malodušnih, apatičnih ter utrujenih," je povedal strokovnjak.

Obstajajo dokazi, da ima premik ure na zimski čas še druge, dolgoročne posledice.

Naraste število prometnih nesreč

Na univerzi Kolorado so s svojo raziskavo dokazali, da obstaja povezava med prehodom z zimskega na poletni čas in prometnimi nesrečami. Število teh po vikendu, v katerem se ura prestavi, naraste za 17 odstotkov od povprečja.

Podobna, leta 1999 zaključena študija univerz Hopkins in Stanford, je 21 let spremljala težke prometne nesreče in dokazala rahel porast smrtnih žrtev v tednu po prehodu na zimski čas. 

"Gre za nenaden dvig," je povedal Gannon in dodal, da je značilen za oba časovna prehoda. Res je, da se dolžina dneva počasi spreminja, kadar pa do spremembe pride hitro, torej je zjutraj ali zvečer nenadoma temneje, to vpliva na zbranost voznikov. Pri tem ima ob prehodu na zimski čas nedvomno veliko vlogo tudi porast melatonina, pod vplivom katerega pade zbranost in se podaljša odzivni čas tedaj, ko je večina še v avtomobilih. Torej, čeprav spimo eno uro več, previdno na cesti.

Naraste število srčnih zastojev

Čeprav ne gre za ta letni čas, so leta 2012 na univerzi Alabama dokazali, da po spomladanskem premiku ure naraste število primerov srčne kapi. Predvsem kot posledica spremenjenega cirkadialnega ritma, pomanjkanja spanja in manjšega šoka za imunski sistem.

"Vse to so posledice hitre spremembe časa, s katerimi se telo težko sooča in ne vpliva na zdrave posameznike, lahko pa je usodna za tiste, ki imajo že težave s srcem," so ob zaključku zapisali znanstveniki z omenjene ustanove.

Naraste tveganje za možgansko kap

Nekatere preliminarne študije so prav tako nakazale, da lahko ob premiku ure naraste tveganje za možgansko kap. Na Finskem so tako dokazali, da ob prehodu na zimski čas število teh primerov naraste za osem odstotkov. Strokovnjaki domnevajo, da je to povezano s slabim spanjem, ki vodi v porast korizola v telesu, ta pa vpliva na srčnožilne težave, povišan krvni tlak ter tudi na možgansko kap.

Več je diagnoz depresije in preobčutljivosti

Ko se zbudite, je tema, ko pridete iz službe domov, je tema in to vas spravlja v obup. Morda vam bo v tolažbo dejstvo, da niste edini. Leta 2014 izvedena britanska raziskava je prišla do zaključka, da vsaka tretja oseba na Otoku trpi za sezonsko preobčutljivost, ki je znana tudi pod imenom zimska depresija.

Simptomi zanjo so tesnobnost, jokavost, stalno slabo razpoloženje, pomanjkanje volje za vsakodnevne aktivnosti in nizek libido. Kot so zapisali strokovnjaki, so zanjo dovzetnejše ženske, kot moški.

Na Danskem opravljena razsikava pa je dokazala, da se v času prehoda na zimski čas za osem odstotkov poveča število obolelih za depresijo, za katero je povod sezonska preobčutljivost.

Gannona to ne preseneča: "Večina ljudi ne dobi dovolj sončne svetlobe, zato ni presenetljivo, da so za te učinke dovzetnejši tisti, ki delajo v zaprtih prostorih za razliko od terenskih delavcev. Je pa res, da je zimsko malodušje posledica več dejavnikov: hitro se skrajša dan, vreme je turobnejše, deževno, vse je sivo, temperature so nižje, sonca je manj in vse to vpliva na omenjeno motnjo. Tisti, ki se uspejo vsaj naspati, so praviloma boljšega razpoloženja"

Kronični glavoboli so izrazitejši

Kronični glavoboli, ki se odražajo kot močna, ostra bolečina, so prav tako pogostejši ob prehodu na zimski čas. Pri ljudeh, ki so jim podvrženi, so v času, ko premaknemo urine kazalce, izrazitejši, kar je prav tako posledica vseh omenjenih dejavnikov.

Kako vse skupaj omiliti?

Da bi bil vpliv prehoda na zimski čas kar najmilejši in bi posledice trajale čim krajši čas, je mogoče poskrbeti z nekaj preprostimi načini.

Znižajte količino zaužitega alkohola, sladkorja in mlečnih izdelkov

"Vsi ti vplivajo na hormonsko ravnovesje, v telesu spodbujajo vnetne procese in vodijo v slabši spanec," opozarja Nigma Talib, naturopatinja iz Londona, ki strogo odsvetuje žgane alkoholne pijače in priporoča obroke, ki temeljijo na sadju in zelenjavi.

Pomagajte si s prehranskimi nadomestki

Z njimi je mogoče izboljšati hormonsko ravnovesje. "Porušena črevesna flora vodi v utrujenost, zato so tu na prvem mestu probiotiki. Tudi vitamini D, C in B kompleksa ter magnezij so odlični za premagovanje malodušja ter izčrpanosti," je prepričana Talibova.

Jejte maščobe

"Diete z nizkim deležem maščobe niso priporočljive, saj negativno vplivajo na spanec in na počutje," je povedal Sohere Roked, avtor dela Zdravilo za utrujenost (The Tiredness Cure). "Telo za optimalno delovanje potrebuje maščobe in kadar jih ne dobi dovolj, pride do neravnovesja hormonov, kar vodi v utrujenost. V svojo prehrano vključite več zdravih maščob: mastne ribe, avokado, oreščke, semena in podobne vire teh snovi."

Bodite aktivni

Znanstveniki z univerze Georgia so ugotovili, da so odrasli, ki vsaj trikrat na teden zmerno vadijo, za 65 odstotkov manj dovzetni za učinke premikanja ure v primerjavi s tistimi, ki si za vadbo ne vzamejo časa.

Pozabite na osem ur spanja

"Potreba po spanju je individualna. Vse med petimi in desetimi urami je normalno," mit o osmih urah spanja ruši Neil Stanley, strokovnjak za spalne motnje. Če vaše telo potrebuje pet ur, mu ga zagotovite toliko, če jih potrebujete 10, prav tako. Kako veste, da spite dovolj? Ob 11 dopoldne je cirkadialni ritem na vrhuncu. Če ste tedaj polni energije, ste spočiti in naspani ne glede na to, koliko časa na noč preživite v postelji.

Avtorica: M. FL., povzeto po portalu telegraph.co.uk
Foto: Thinkstock

Preberite še: 10 super idej za darilo (ko ne veste, kaj prinesti) ali pa 7 načinov, kako ohraniti zdravje oči, če cel dan sedite za računalnikom

Priporočamo tudi: VAS BOLI KRIŽ? 5 STVARI, ZARADI KATERIH VAS LAHKO ŠE BOLJ BOLI