19.3.2023 ob 8:57 | Foto: Brian A Jackson(naslovna)/Gettyimages | Avtor: M. FL.
Zadnji vikend v marcu bomo urine kazalce premaknili na poletni čas. To ne pomeni samo, da bomo v noči iz sobote 25. na nedeljo 26. marca spali eno uro manj, posledice premikanja ure so tudi dolgotrajnejše in se največkrat odražajo kot utrujenost, slabša koncentracija, slabši spanec in slabše počutje.
Naša notranja ura se vendarle ne more tako hitro prilagoditi na novo merjenje časa, kot se prilagodijo ure na stenah, telefonih, policah in zapestjih.
Ob tem bodo jutra, ki so končno postala svetlejša, znova zavita v temo in težje bo začeti nov dan, dolgi dnevi pa bodo krivi, da bo zvečer težje zaspati.
Naše telo deluje po svojih zakonitostih oziroma po notranjem, cirkadialnem ritmu. Ta vpliva zlasti na spanec in presnovo, sprememba ure ta ritem nekoliko zamaje.
Posledično se lahko pojavijo občutki, ki so sicer prisotni na potovanju med različnimi časovnimi pasovi in jim pravimo potovalna utrujenost, za prilagajanje na nove razmere pa telo in možgani v povprečju potrebujejo od pet do sedem dni.
Z upoštevanjem petih namigov bo vse skupaj vendarle lažje.
Poskrbite, da boste, ne glede na poletni čas, vsako noč spali vsaj sedem ur. Približno teden dni pred spremembo ure začnite telo navajati na nov čas. Kar pomeni, da pojdite v posteljo prvi večer petnajst minut, naslednjega pol ure in na koncu eno uro prej, kot običajno, prav tako zjutraj prej skočite iz nje.
S tem bo prehod na poletni čas z vidika spanja manj stresen za telo in možgane.
Na dober spanec vpliva tudi rutina, ki se ji predajate tik pred nočnim počitkom. V obdobju prehajanja na nov čas bodite posebej pozorni nanjo.
Vsaj od štiri do šest ur pred počitkom ne pijte kofeinskih pijač, zvečer ne posegajte po alkoholu, telovadite vsaj štiri ure pred spanjem saj se med vadbo temperatura v telesu dvigne in posledično je neposredno po aktivnosti težje zaspati.
Vedno, še posebej pa tedaj, ko prehajamo na poletni čas, se izogibajte uporabi elektronskih napravic pred spanjem, teh ne imejte v spalnici, saj zasloni ovirajo nastajanje hormona spanja melatonina, svetloba iz njih pa dodatno stimulira možgane in se zato zvečer težko umirijo ter pripravijo na spanec.
V zadnjem dnevnem obroku naj prednjačijo beljakovine in ne ogljikovi hidrati. S približevanjem noči, v kateri prestopimo na poletni čas, bodite dosledni glede časa večerje. Za lažji prehod jo nekaj dni pred spremembo ure pojejte vsak večer 15 minut prej.
Prehranska in spalna rutina vplivata ena na drugo, zato se zvečer ne prenajedajte, zadnji obrok zaužijte vsaj tri ure pred spanjem, če vas tik pred počitkom zagrabi neustavljiva želja po prigrizkih, naj bodo ti sestavljeni iz beljakovin ali sadja.
Odlična izbira so denimo oreščki, banane ali kiviji. Slednji spodbujajo nastajanje hormonov, ki prikličejo boljši spanec.
Sončna ali vsaj dnevna svetloba, ki se ji boste izpostavili v nedeljo po premiku ure, bo pomagala pri uravnavanju notranjega ritma. Zato izkoristite jutranjo svetlobo in tudi dejstvo, da so dnevi daljši in da lahko dalj časa uživate na soncu.
To med drugim spodbuja nastajanje serotonina, hormona dobrega počutja v organizmu, kar blaži negativne posledice prehoda na poletni čas.
Če imate to možnost in če se nikakor ne morete prilagoditi na nov čas ter ste zato utrujeni in brez prave energije, si privoščite popoldanski počitek.
Ta naj ne bo prepozno, torej ne po 15. uri in naj ne traja več kot 20 minut, da ne bi z njim še bolj ogrozili spanca, a primerna količina in termin počitka bosta lahko v prilagajanju na nov čas v veliko pomoč.
Povzeto po portalu almanc.com
Preberite še: Poznate menstrualne letne čase? Vsaka ženska bi jih morala upoštevati
Morda vas zanima tudi: Kaj se zgodi, če vsak dan pojeste tri banane
oddajte komentar