O tem ženske najpogosteje govorijo med psihoterapijo

Za pojasnilo smo prosili certificirano integrativno psihoterapevtko, dr. Aljo Fabjan. »Še vedno so najpogostejše težave, tako pri ženskah kot tudi pri moških, anksioznost, depresija in težave v medosebnih odnosih, predvsem v partnerskem. Ženske večinoma psihoterapevtsko pomoč poiščejo pravočasno oziroma prej kot moški, čeprav se tudi tukaj razlike med spoloma zmanjšujejo.«

Jeza, krivda in partnerstvo

Psihoterapevtka poudarja, da ne moremo govoriti o psiholoških težavah, ki so bolj tipične za ženske in tistih, s katerimi se pogosteje srečujejo moški.

»V psihološkem smislu spol ne prinaša toliko razlik, kot bi si mislili. Pa vendar morda še vedno v določeni meri velja tisto klišejsko prepričanje, da moški manj jokajo, ženske se pa manj jezijo, kar izhaja iz napačne vzgoje, ki dečkom prepoveduje jok, deklicam pa jezo.« 

Jeza je čustvo, o katerem ženske pogosto govorijo med terapijo, pravi dr. Alja Fabjan.

»Z ženskami nekoliko pogosteje odpiramo vprašanja jeze, postavljanja meja, pravice do tega, da rečejo 'ne' in s tem zavarujejo svoj prostor. Tudi, ko zmorejo postavljati meje, ostane še vedno ogromno krivde.«

»Ženske, razpete med kariero in družino, se počutijo večno krive. Ko so v službi, se krivijo za to, da niso z otrokom, ko so doma, pa za to, da bi morale več delati, da bi bile bolj uspešne. In seveda bi morale tudi več telovaditi in bolj zdravo jesti. Vse bolj se zdi, da ženske danes želijo biti na vseh področjih najboljše. In to je seveda velika težava. Zaradi tega jim zmanjka časa zase in tudi za partnerstvo,« opaža psihoterapevtka.

Velikokrat je psihoterapija tudi varen prostor, kjer klienti spregovorijo o partnerskih odnosih.

»Ko govorimo o partnerskih odnosih, tako ženske, kot tudi moški povedo, da pogrešajo bližino, več časa, ki bi ga preživeli s partnerjem na samem, da bi se želeli več in bolje pogovarjati, da imajo občutek, da niso slišani. Naš, velikokrat le navidezni, uspeh tako sloni na zanemarjenih odnosih,« ugotavlja dr. Alja Fabjan. 

Izčrpanost

Psihoterapevtka med klientkami opaža, da so zelo izčrpane. »Verjetno so besede, ki jih največkrat slišim v zadnjem času 'utrujena', 'izčrpana', 'preveč vsega' - in to pri mlajših generacijah, kar je zaskrbljujoče. Tudi mlajši moški so vedno bolj preobremenjeni, saj marsikateri moški prevzema doma mnoge gospodinjske obveznosti, razlike v spolu se glede tega zmanjšujejo, še vedno pa je odstotek žensk, ki doma opravljajo večino obveznosti, večji.«

Dr. Alja Fabjan se zaradi zgodb klientk in klientov sprašuje, kaj se dogaja - kaj se je spremenilo v življenjskem slogu nasploh, da smo tako obremenjeni z vsem.

»Se morda ne znamo dovolj dobro organizirati in si razporediti časa? Smo postali manj fizično in psihično odporni, kot so bile generacije pred nami? Ali se ne želimo ničemur odpovedati, moramo imeti pač vse – družino, uspešno kariero, se ukvarjati s športom, redno družiti s prijatelji ter imeti še par dodatnih hobijev? Je morda moderno imeti tako zaseden urnik, oziroma ali smo tako storilnostno vzgojeni, da postaja utrujenost nekakšen statusni simbol?«

Enostavnih odgovorov na to ni. »Mislim, da ne moremo priti do jasnega odgovora, gre za preplet različnih dejavnikov. Po mojem mnenju pa je stanje alarmantno,« pravi psihoterapevtka, ki opaža, da so v porastu predvsem izgorelost in psihosomatske težave, kar je seveda povezano.

PREBERITE ŠE -> Delo med dopustom – posledica notranje ali zunanje prisile?

»Zmotno je prepričanje, da izgorevajo predvsem tisti, ki imajo uspešno kariero ali svoje podjetje. Izgorevajo tako gospodinje in delavke za tekočim trakom, kot tudi recimo spletne vplivnice, torej tiste, ki skozi oči mnogih ne delajo drugega, kot to, da se slikajo in objavljajo fotografije na družbenih omrežjih,« začne s pojasnilom o izgorelosti dr. Alja Fabjan.

Psihoterapevtka pravi, da gre za preplet več dejavnikov. »Izgorelost ni posledica prevelikega števila ur, namenjenega delu, temveč prepleta različnih dejavnikov. Pomembno je, kakšen odnos imaš do dela, ali te delo veseli, ali ti prinaša tudi občutek vrednosti, uspešnosti, ali si nagnjen k perfekcionizmu ter posledično nikoli zadovoljen s tem, kar si dosegel, kako poskrbiš zase, znaš v prostem času res odklopiti ali še na dopustu vsako uro pregleduješ služben mail, pa tudi to, kakšni so tvoji odnosi – si z njimi zadovoljen ter čutiš, da imaš v bližnjih oporo ali ne. Vse našteto in še kaj drugega lahko na koncu prispeva k temu, da imamo zelo visoko psihološko odpornost ali pa ne in stopamo proti izgorelosti.«

PREBERITE ŠE -> Če se želimo rešiti izgorelosti, moramo narediti konec vsakršnemu ugajanju

Toda vse ni odvisno od posameznika, temveč tudi od družbe, ki je prežeta z visokimi pričakovanji, kar potrjuje tudi dr. Alja Fabjan.

»Današnji svet je zahteven, stalno smo preplavljeni z nešteto različnimi informacijami, vidimo in slišimo veliko več, kot lahko sproti predelamo. In seveda se ves ta balast nekam nalaga. V vsem tem hrupu pa preslišimo in spregledamo tudi sporočila telesa. Telo nam na različne načine skuša sporočiti, da nekaj ni v redu, da je preutrujeno, da ne zmore več. In ključno je, da ga slišimo pravočasno, vzamemo resno, spremenimo življenjski slog ter se s tem rešimo. Če tega ne storimo, tvegamo tako psihične kot tudi fizične zaplete in bolezni.«

Slaba samopodoba

Marsikatera ženska se težje spoprijema z družbenimi zahtevami tudi zaradi slabe samopodobe. Psihoterapija pa nam lahko pomaga, da začnemo zaupati vase.

Dr. Alja Fabjan je doslej pomagala že nekaterim ženskam, da so izboljšale svojo samopodobo. »Najprej se posvetimo temu, od kod slaba samopodoba izhaja, oziroma kaj je porušilo naravno dano dobro samopodobo. Rodimo se namreč samozavestni, z velikim zaupanjem vase, ne odnehamo pri prvem padcu, ampak zaupamo in zato tudi napredujemo – po mnogih neuspelih poskusih se začnemo plaziti, se usedemo in končno shodimo.«

»Potem začnemo iz okolice prejemati različna sporočila o tem, koliko zares zmoremo, obveščeni smo o mnogih nevarnostih in lastnih omejitvah. Vzgoja in izkušnje so ključna dejavnika, ki podpirata našo dobro samopodobo oziroma jo obrneta v nasprotje. Z nekom, ki ima slabo samopodobo, je treba predelati mnogo vsebin, vzorcev, oblikovanih v otroštvu, na podlagi sporočil okolice in lastnih izkušenj,« pravi psihoterapevtka.  

Perfekcionizem 

Številne ženske čutijo tudi pritisk, da morajo biti popolne, opaža dr. Alja Fabjan. »Ženske želijo oziroma 'morajo' biti čim boljše, morda celo najboljše, v vseh vlogah, ves čas. Dan ima za vse 24 ur, vendar to dejstvo pogosto zanemarijo ter odlagajo čas, ki bi ga potrebovale zase, za to, da v tišini spijejo kavico, preberejo kaj, kar jih zanima ali pa preprosto ne delajo nič, na točko v prihodnosti, do katere ne pridejo nikoli.«

Nekatere se odpovedujejo celo spancu. »Čas za to, da se kar v največji meri izkažejo na vseh področjih, si odtrgajo celo od časa, namenjenega spanju. Seveda je to pot, ki vodi v izgorelost ter hujše psihične in fizične težave, pa tudi pot stran od sebe, saj v preobilici obveznosti niti nimajo časa sebe vprašati, kako so, česa si želijo, kaj jim manjka in česa je preveč,« pravi psihoterapevtka. 

Občutek lastne identitete izgubimo, kadar si ne vzamemo časa, da bi se vprašali, kaj si želimo in potrebujemo, doda dr. Alja Fabjan: »V večnem hitenju kontakt s sabo ni možen in zato izgubijo občutek sebe, lastne identitete. Da ohranjamo naše bistvo ter sproti preverjamo, kdo smo, rabimo tišino, prazen čas. Čas, v katerem se dogaja čim manj, najbolje nič. Takšnega pa si v današnjem svetu lahko privošči le malokdo.«

Stres

Vsekakor je tudi stres pogosta tema na psihoterapiji. »Način življenja postaja vedno bolj stresen. S stresnimi dejavniki se soočamo vsakodnevno in na vseh področjih, stres je sicer normalen odziv telesa in psihe na zahtevne okoliščine, ključno pa je, kako se na stresne dejavnike odzivamo,« pravi psihoterapevtka.

Da bi lažje premagovali stres, je dobro poiskati dejavnosti, ki nas sprostijo. »Najpomembneje je, da vsak spozna sebe, razišče, kateri so tisti stresni dejavniki, ki so zanj najbolj moteči ter najde način, na katerega bi se lažje spoprijemal z njimi. Ni namreč univerzalnega recepta, nečesa, kar bi vsem koristilo v boju proti stresu. Nekomu odgovarja meditacija, druge bolj sprošča šport, tretje druženje. Ni pomembno kakšen, pomembno je, da imamo neki ventil, ali še bolje nekaj njih,« svetuje dr. Alja Fabjan. 

Zelo pomembno pa je, da znamo prilagoditi naše odzive na stres. »Predvsem je pomemben naš odnos do življenja - če smo zelo zahtevni do sebe, če iz vsake malenkosti naredimo katastrofo, če smo na splošno prepričani, da je življenje težko in iščemo potrditve za to – potem so tu korenine težav ter nam posledično še tako nepomembna stvar lahko predstavlja zelo velik stres,« zaključi psihoterapevtka. 

PREBERITE ŠE: Izogibanje spolnosti: kje so razlogi in kako naj se par spopade s težavo

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Najprej sva se prepirala, zdaj pa mož sploh ne govori več z mano. Kaj naj storim?