Nadležno vprašanje, ki bi ga mamice najraje preslišale

Kako pa kaj spite? To je vprašanje, ki gre gotovo najbolj na živce vsem novopečenim staršem. Dejstvo je, da ob prihodu novorojenčka ni nič več tako, kot je bilo. In čeprav je vsem staršem jasno, da njihov novorojenček ne bo kar takoj prespal noči, si vsak želi, da bi imel možnost ponoči odspati vsaj nekaj ur v kosu. A žal ni vsakemu dano in žal se nekateri dojenčki in malčki res pogosto zbujajo.

In prav slab spanec je pogosto razlog, da se mladi starši počutijo slabo, utrujeno in nemočno. Ob spoznanju, da materinstvo v večjem delu ni podobno tistim popolnim fotografijam na Instagramu, postanejo najboljše prijatelji sveže mamice velika skodelica kave, čokolada in kavč, na katerem čez dan vsaj za nekaj trenutkov zatisnejo oči.  

Ko otrok ponoči ali čez dan ne spi, se vsak starš na neki točki vpraša, kaj počne narobe in ali je z njegovim otrokom vse v redu. Ampak preden starši zaženejo paniko in se začnejo spraševati o svojih starševskih sposobnostih, je pomembno, da vedo, koliko spanja njihovi otroci pri določeni starosti sploh potrebujejo.

Na spletni strani sleepsisters je objavljena tabela, v kateri je zapisano, koliko ur spanca otrok potrebuje v določeni starosti.

Ni metode, ki bi delovala pri vseh

Da se otroci ponoči pač zbujajo in da tega dejstva ne moremo spremeniti, pravi tudi pediatrinja Vlasta Kunaver in tolaži starše, da z otroki, ki se ponoči zbujajo, ni nič narobe. Na svojem blogu pediatrinja.si je zapisala, da je razvoj spanja proces in da pri otrocih traja različno dolgo. Dodaja, da ni metode in poti, ki bi jo lahko priporočila vsem in bi bila uspešna pri vseh. »Otroci so pač različni, tudi starši smo različni, naš življenjski slog in ritem se razlikujeta.«

Staršem, ki doživljajo stres zaradi pogostega otroškega zbujanja ponoči, svetuje, da je vse skupaj mnogo lažje, če se nehajo spraševati, kaj vse počnejo tako zelo narobe, da se otrok zbuja in da izkoristijo čas za počitek, ko otroci spijo – tudi podnevi.

Vztrajanje pri napornih nočnih vzgojnih metodah, kot je izjokavanje, odsvetuje. »Ne poznam nikogar, ki bi lahko mirno spal, medtem ko otrok joka … Majhni otroci pač potrebujejo bližino staršev. Nekaterim zadostuje, da jih pomirimo z besedo ali uspavanko, drugi potrebujejo pestovanje ali celo spanje s starši. Nič od tega pa ne traja prav dolgo …«

Vztrajanje pri napornih nočnih vzgojnih metodah, kot je izjokavanje, odsvetuje.

Številni mislijo, da otroci ponoči ne spijo, ker so lačni ali se niso dovolj najedli. A pravi, da je v resnici ravno obratno, saj tudi otroke lahko po preobilni večerji tišči v želodčku. Eden izmed vzrokov slabega spanja bi lahko bili tudi tehnični motilci kot so televizija, računalnik, radio ura in podobno. Prav tako je lahko otroku pretoplo ali pa ga zebe.

Vse je odvisno od zornega kota

Čeprav se staršem majhnih otrok zdi, da njihovi otroci ne bodo nikoli prespali noči, se to slej ali prej zgodi. Ko boste naslednjič slišali kakšnega starša, ki se bo hvalil, da njegov otrok že od rojstva prespi celo noč, pa se spomnite, da je vse odvisno od perspektive. Za nekoga namreč to, da otrok zaspi ob enajstih zvečer in se prvič zbudi ob štirih ali petih lahko pomeni, da spi celo noč.

Preberite še: Mamščina: tako bo dojenček hitreje spregovoril

Morda vas zanima tudi: Kako na otroka in mamo deluje Bownova terapija (pogovor s terapevtko)