Kdo in zakaj najpogosteje škriplje z zobmi (ter kako zadevo odpraviti)

Škripanje oziroma škrtanje z zobmi je v stroki poimenovano bruksizem. Prizadene več otrok kot odraslih in večina se tega početja sploh ne zaveda.

Zavedajo pa se ga tisti, ki so v bližini nekoga, ki to počne, kar je zlasti ponoči lahko zelo nadležno. Zvok, ki nastane, ko spodnji in zgornji zobje drgnejo eni ob druge, je namreč vse prej, kot prijeten.

Čeprav je splošno prepričanje, da do tega prihaja zgolj ponoči, tudi podnevi početje ni izvzeto. Po nekaterih ocenah za bruksizmom trpi osem odstotkov odraslih in kar 33 odstotkov otrok, a kot domnevajo strokovnjaki, je število obojih višje, saj, kot rečeno, posamezniki, ki trpijo za bruksizmom, tega velikokrat sploh ne vedo.

Kaj pa je posredi temu? Huffington post navaja nekaj najverjetnejših razlogov.

Stres je močan dejavnik

Stres in tesnoba sta pogosto kriva za škripanje z zobmi, je povedal otorinolaringolog z medicinskega centra Yale, Michael Lerner.

Kajti, kot je pojasnil, telo pod stresom sprošča hormona adrenalin in korizol, snovi, ki pospešita srčni utrip, višata krvni tlak in dvigata raven energije v telesu. Posledično v mišicah, torej tudi v tistih čeljusti, prihaja do napetosti, kar sproži nezavedne premike, ki povzročajo pritiskanje spodnjih zob ob zgornje.

Več študij je pokazalo, da je bruksizem izrazitejši ob stresnih dogodkih, kot so ločitev, smrt ljubljene osebe ali selitev, prav tako je pogostejši pri nevrotičnih posameznikih.

Na samo početje ima po prepričanju strokovnjakov velik vpliv tudi okolje, v katerem nekdo živi. "Ljudje, ki živijo v hrupnem, mestnem okolju ali so zaposleni na stresnih delovnih mestih, pogosteje škripajo z zobmi v primerjavi s tistimi, ki živijo v mirnejšem in manj stresnem okolju," je povedal Derek Steinbacher z oddelka za plastično kirurgijo medicinskega centra Yale.

Kriva so lahko zdravila

Nekatera zdravila, zlasti antidepresivi in pomirjevala, ki vplivajo na sproščanje serotonina ter dopamina, lahko povišajo možnost za škripanje z zobmi.

Sicer ni še natančno dognano, zakaj je opazen ta stranski učinek, po nekaterih domnevah pa učinkujejo na mišične in motorične funkcije ter spodbujajo gibanje čeljusti.

Tudi določena zdravila za blaženje simptomov alergij lahko vplivajo na ta pojav, saj učinkujejo na dele možganov, ki uravnavajo notranji ritem in dejavnosti med spanjem.

Skratka, v kolikor menite, da zdravila, ki vam jih je predpisal zdravnik, povečujejo tveganje za bruksizem, se z njim posvetujte o primerni zamenjavi.

Alkohol, kofein in nikotin višajo tveganje

Raziskave so pokazale, da je škripanje z zobmi dvakrat pogostejše pri posameznikih, ki pred spanjem pijejo alkohol, čeprav kje je vzrok temu, še ni dognano. Nekateri strokovnjaki za spanje domnevajo, da gre za zgolj še en negativni vpliv alkohola na spalni ritem.

Kot je namreč znano, alkohol negativno vpliva na REM fazo spanca, natančneje, ta je pod njegovim vplivom krajša, podaljša pa se faza rahlejšega počitka, v kateri je praviloma prisotno škripanje z zobmi, je povedala Rafael Pelayo, specialist za medicino spanja z zdravstvenega centra Stanford.

Tudi kajenje povišuje tveganje za bruksizem. Ena od študiji je dokazala, da je pri kadilcih dvakrat pogostejše, kot pri nekadilcih, čeprav tudi v tem primeru vzroki za povezavo še niso pojasnjeni. Po nekaterih domnevah je za to zaslužen hormon dopamin, ki se sprošča med kajenjem in je povezan z dejavnostjo mišic.

Tu so še drugi stimulansi: kofein, čokolada in gazirane ter energijske pijače, ki vplivajo na delovanje mišic in med drugim povzročajo tudi škrtanje z zobmi.

Posredi so lahko geni

Približno polovica ljudi, ki škrta z zobmi ima v družini sorodnika, ki ima enako navado, je povedal Lerner. Čeprav je glede na ta podatek genetski vpliv nedvoumen, pa strokovnjaki še niso uspeli izluščiti gena, ki vodi v to početje.

Kako vedeti, če škripate z zobmi?

Najočitnejši pokazatelji škripanja z zobmi v nočnem času so jutranje bolečine v čeljusti in jutranji glavoboli. Prav tako lahko glede na obrabo in stanje zob početje prepozna zobozdravnik.

Kaj pa lahko storite?

Obstajajo posebni vložki za usta, tako imenovane bruksistične opornice, ki preprečujejo škripanje in tako varujejo pred poškodbo zobne sklenine.

V kolikor so posredi zdravila, se o stranskem učinku posvetujte z zdravnikom. Ne pretiravajte z alkoholom, kofeinom in drugimi stimulansi, zlasti ne pred spanjem. Naučite se obvladovati stres in osvojite zdrav življenjski slog.

Kajti, četudi gre za gensko pogojeno težavo, jo je s primernimi prijemi mogoče obvladati ali vsaj omiliti.

Preberite še: Zobem najbolj in najmanj prijazne pijače

Morda vas zanima tudi: 10 zlatih pravil za lepe, bele in zdrave zobe