Kaj lahko storite že danes, da jutri ne izgorite?

Medtem ko je javna razprava o procesu samoizčrpavanja – izgorevanju rešila marsikatero življenje, pa se na drugi strani to lahko hitro tudi izkorišča v svojo prid v primerih, ko sploh ne gre za izgorelost. Odpor do dela in kronična utrujenost namreč še nista izgorelost.

Pri tistih, ki so dejansko izgoreli, je zanikanje slabega počutja v resnici precej pogosto. Največ izgorelosti je namreč med najbolj angažiranimi, zagnanimi in – če želite – "pridnimi" delavci, ki so povrh še perfekcionisti.

Med bolj dovzetnimi so tudi tisti s slabo samopodobo, visoko potrebo po potrditvi in opazno čustveno nestabilnostjo. Taki se za boljše rezultate trudijo zato, ker hrepenijo po pohvali. A ker imajo visoke kriterije tudi sami, nikoli niso povsem zadovoljni, kar spet niža samozavest.

Deloholizem skupaj z utrujenostjo sta prva od simptomov, da ste na poti k izgorelosti. Ta je po nekaterih raziskavah najbolj razširjena med 30 in 40 letom starosti, ogroženost pa narašča s stopnjo izobrazbe. Med moškimi in ženskami je enako razširjena. Mimogrede, izgorevajo sicer lahko tudi brezposelni, saj so občutek ujetosti in druge psihološke težave lahko prisotne tudi pri njih.

Pot do burnouta ima tri faze: faza izčrpanosti, faza ujetosti in adrenalna izgorelost.

Nespečnost, slaba prebava in imunski sistem, glavoboli, razdražljivost, tesnoba, panični napadi, mentalna iz fizična utrujenost ter nenazadnje zanikanje te utrujenosti in dejstva, da ste si morda tokrat res naložili preveč dela, so znaki prve stopnje na poti do "burnouta".

Tudi občutek krivde in sramu, da nečesa morda več ne zmorete in nihanje samopodobe, v naslednji fazi nista redkost. Ob zlomu oseba pogosto izgubi smisel in motivacijo in telo se upre na fizični in mentalni ravni.

Okrevanje je vse prej kot enostavno, posledice pa se lahko čutijo ob vsakem vnovičnem večjem pritisku. Izgorelost je končni psihofizični zlom in je ne moremo pozdraviti zgolj s počitkom. Trajne spremembe lahko dosežemo zgolj z odpravo vzrokov, ki so nas do tja pripeljali.

Kako torej preprečiti, da do tega sploh pride? Ključna preventiva je iskanje ravnotežja med delom in počitkom. Med stresom in oddihom.

Razvrstitev opravil po prioriteti

Kadar se utapljate v obveznostih in seznamih nalog, ki vas ta dan še čakajo, je ključno, da postavite prioritete. Vsak dan sproti si pripravite načrt dela. Papir in svinčnik. Alineje obveznosti, kjer si najpomembnejše in najnujnejše sledijo od vrha navzdol. In ko eno od njih končate, jo odkljukajte z največjim zadovoljstvom.

Odprta komunikacija s sodelavci, nadrejenimi in podrejenimi

Odprt pogovor reši marsikatero zagato. Če imate občutek, da se vam godi krivica pri podeljevanju zaslug za dobro opravljeno nalogo, spregovorite. Če ocenjujete, da imate dela preveč za čas, ki vam je na voljo, spregovorite. Bodite jasni z argumenti, ki odtehtajo vašo frustracijo.

Odmori

Zagotovo ste že kdaj preskočili malico, kosilo, večerjo, celo pozabili na stranišče in cel dan preživeli brez kozarca vode. Nikar naj to ne postane vaša rutina. Produktivnost se bo s kratkimi in načrtovanimi odmori povečala.

"NE" je zlata beseda

Kako pogosto rečete "ne"? "Ne" stvarem, za katere nikakor nimate časa. "Ne" vsem, kar jemlje več energije kot prinese dobrega. "Ne" stvarem, ki vas pripeljejo na rob? Osvojite moč besede NE.

Rekreacija in meditacija

Bistvo rekreacije ni zgolj zdravo telo. Presenečeni boste, koliko dobrega za zdrav duh naredi zdravo telo. Rekreacija ni namenjena zgolj pretegovanju mišic in pospeševanju krvnega odtoka. Je tudi ventil za hlajenje glave in umirjanje misli. Če vam težji fizični naporni ne dišijo, pa toplo priporočamo uro meditacije ali začetniške joge. Vaša duša bo hvaležna.

Čas za prijatelje

Izolacija in zapiranje vase v trenutkih, ko ste sami zase najbolj toksični, ni prava izbira. Obdajte se z ljudmi, ki vas imajo radi, komunicirajte in se pogovarjajte o vaših občutkih, frustracijah in strahovih.

Čas za čistko

Niso vsi, ki vas obkrožajo vaši prijatelji. In niso vse službe, ki vas dušijo, vaša edina možnosti. Prevprašajte se, kaj vas resnično dela nesrečne. In to čimprej eliminirajte iz svojega življenja.

Čas za samohvalo

Vsi vemo, kako nadležni so lahko ljudje, ki samim sebi pojejo slavospeve. Vendar pa je druga skrajnost prav tako obremenjujoča za okolico. Ne dajajte si manj zaslug, kot si jih zaslužite. In ne čakajte na to, da vas pohvalijo drugi, medtem ko tega v prvi vrsti niste naredili že sami. Najprej morate imeti radi sebe. Šele takrat pridejo na vrsto drugi.

Čas za opazovanje lastnega vedenja

Bodite pozorni na to, kako se na stres odziva vaše telo. Ste preobremenjeni? Se vam zdi, da nalogi niste kos? Potrebujete pomoč in pogovor? Ali pa zgolj počitek? Poslušajte svoje telo. In ne čakajte, da bo prepozno.

Počitek in spanec

Dejstvo, da se večina prebivalstva zbuja s pomočjo budilke in ne takrat, ko bi bilo na bujenje pripravljeno njihovo telo, kaže na to, da živimo v družbi neprespanih ljudi.

"Spal bom, ko bom umrl," je fraza, ki jo pogosto slišimo otroci delavskih staršev. A nikar ne pozabimo na vse procese regeneracije, ki se v telesu zgodijo, ko spimo. Dejstvo, da lahko brez hrane in vode preživimo dlje kot brez spanca, je dovolj zgovoren podatek, ki jasno kaže, da je SPANEC POMEMBEN.

Pomoč strokovnjaka

Obiski psihoterapevta ali skupinske terapije danes niso več tabuizirani. Pogovor s strokovnjakom in ura, namenjena zgolj samorefleksiji in osredotočenem raziskovanju lastne osebnosti ne more škoditi. Srečno!

Avtorica: Maja Fister
Foto: Thinkstock

Preberite še: Slovenka, ki ustvarja imenitne hišice za otroke, ki jih naročajo po vsem svetu ALI Plavolaski, ki iz slovenskega lesa izdelujeta šik mizice

Priporočamo tudi: "Pride dan, ko nismo na prvem mestu. Ko se vsem godi ista krivica. Ko vse boli." (piše: Maja Fister)