Kako zaščititi otroka pred »kulturo hujšanja« (in zakaj to morate storiti)

Če ste kdaj slišali svojega otroka reči: »Počutim se tako debelega,« veste, kako se vam trga srce, ko vidite, da obsoja svoje telo.

Toda tudi če vaš otrok nikoli ni izrazil zaskrbljenosti glede velikosti in oblike svojega telesa, imate morda vi pomisleke glede tega:  

»Ali je v redu, da mu pustim toliko jesti? Se je preveč zredil? Kako naj ga naučim jesti zdravo, ne da bi se zavedal vsakega grižljaja?« 

To je nekaj vprašanj, ki jih nutricionistka Amelia Sherry pogosto prejme od staršev.

Sodobna prehranjevalna kultura ustvarja pritisk, da bi naše telo moralo ustrezati idealom vitkosti. Toda ta pritisk uničuje našo telesno samopodobo in odnos s hrano.

Naši otroci niso imuni na sporočila, ki jih prejmejo iz okolice. Deklice, stare komaj pet let, so pripovedovale o omejevanju hrane zaradi skrbi za svojo težo.

Prav tako vedno več fantov postane žrtev prehranjevalne kulture, ki poveličuje izklesana telesa, saj jih skrbi, da niso dovolj »mišičasti«.

Kljub temu je mogoče vašemu otroku pomagati, da se počuti dobro glede svojega telesa in prehranjevanja. Najprej moramo prepoznati vpliv, s katerim se soočamo. Potem lahko naredimo korake, da bodo naši otroci bolj odporni na negativna sporočila o telesu. 

Kaj je »shujševalna kultura«?

V najpreprostejši obliki je to skupno prepričanje, da je vitko telo boljše telo. »Shujševalna kultura« pripisuje večjo vrednost vitkejšim telesom in načinom prehranjevanja, ki vam pomagajo biti in ostati vitki.

Kultura hujšanja je lahko zelo očitna, subtilna ali pa manj opazna. Na primer, reklame za živila, ki vam pomagajo v boju proti maščobam, so del »shujševalne kulture«. 

Čeprav se tega ne zavedamo, se večina naših stališč in prepričanj o hrani in prehranjevanju vrti okoli ideje, da moramo biti vitki.

»Shujševalna kultura« otrokom sporoča, da morajo biti bolj vitki, da jih bodo cenili. Vendar morajo starši otrokom pomagati, da se za vsako ceno izognejo dieti.

Otroci, ki se držijo diete, imajo namreč pet do osemnajstkrat večjo verjetnost, da bodo razvili motnjo hranjenja, kar ima lahko hude posledice.

1. Ne obremenjujte otroka s pogovorom o telesni teži.

Kadar gre za telesno težo – vašo ali otrokovo – se skušajte tej temi izogniti. Če vzgajate otroka z nekoliko večjo telesno težo, se vam bo pogovor o teži morda zdel potreben ali celo koristen. Vendar raziskave kažejo, da ni.

Če starši pogosto govorijo o teži – in o prehranjevanju, da bi shujšali ali celo ohranili težo – imajo otroci bolj neurejene prehranjevalne navade, težave s prenajedanjem, nižjo samozavest, čutijo več nezadovoljstva s telesom in imajo večje tveganje za depresijo.

Če iščete prave teme za pogovor ob jedi, se pogovarjajte o tem, kako je hrana okusna ali kako koristi telesu.

Na primer, če rečete: »Ali ni lepo, da lahko uživanje korenja izboljša naš vid?« in »Ste vedeli, da lahko uživanje jogurta pomaga okrepiti naše kosti?« je to vsekakor bolje kot »ta živila so nizkokalorična« in »dobra so za mojo prebavo!«

2. Izogibajte se osredotočanju na porcije.

Številni starši menijo, da morajo svoje otroke usmerjati, ko gre za to, koliko morajo jesti. Vendar raziskave kažejo, da je za otroke najbolje, če jim starši zaupajo, da bodo te odločitve sprejemali sami.

Otroci se rodijo s prirojeno sposobnostjo uravnavanja vnosa hrane na podlagi občutka lakote in sitosti. Naloga staršev je pomagati otrokom, da delujejo v skladu s temi občutki. 

Kadar se vmešamo in otrokom rečemo, naj prenehajo jesti, preden so pripravljeni, jih naučimo, da ignorirajo svoje notranje telesne signale in namesto tega poslušajo nas.

Ustvarjanje tovrstnega nezaupanja do telesa in lakote ima lahko negativne posledice na prehranjevanje, pri otroku sproža občutke zmedenosti, sramu in krivde glede hrane. Poleg tega otroke pripravi do tega, da pojedo še več živil, ki jim jih prepovedujemo. 

Raziskave kažejo, da kadar starši omejujejo določeno hrano – tudi z najboljšimi nameni – je večja verjetnost, da se bodo njihovi otroci prenajedli ali se počutili brez nadzora nad temi živili, kadar so jim izpostavljeni, kar ustvarja slab odnos do hrane, ki lahko traja tudi v odrasli dobi.

Kakšen je torej boljši pristop? Ne nadzorujte preveč otrokove prehrane in jim dovolite, da sami najdejo ravnovesje. 

3. Prenehajte s štetjem kalorij. 

Starši lahko podpirajo otroke, da se počutijo dobro glede prehranjevanja tako, da se izogibajo uporabi podobnih besed kot tisti, ki promovirajo diete. 

Na primer, označevanje nekaterih živil kot »redilna« lahko sproži občutke krivde in sramu. To še posebej velja, če imate v mislih nekaj, kar vaš otrok rad jé.

Odločite se za bolj nevtralen odnos do hrane, da boste svojim otrokom pomagali pri dobrem počutju pri jedi.

Opomnite sebe in otroke, da imajo vsa živila hranilno vrednost. Sladkor je ogljikov hidrat, ki zagotavlja energijo. Maščoba je nujna za delovanje možganov. Tudi prigrizki, kot je čips, vsebujejo vitamin B in vlaknine.

4. Bodite izjemno jasni glede vrednot.

»Shujševalna kultura« temelji na predsodkih proti telesom, ki niso vitka. Zaščitite svojega otroka pred tem, da bi to ponotranjil. Bodite zelo jasni, da velikost telesa nima nobene zveze z zdravjem, osebnimi lastnostmi ali vrednostjo osebe.

Lahko mu pojasnite, da ljudi cenite zaradi njihovega vedenja in odnosov, ne zaradi videza.

Da bi to okrepili, se izogibajte nagnjenosti k komplimentom ali komentiranju videza. Namesto tega opozorite na pozitivna prizadevanja ali lastnosti, ki jih ima vaš otrok.

Lahko mu rečete: »Všeč mi je, kako si osredotočen na domačo nalogo,« ali »zelo si prijazen, ker imaš novega prijatelja.« S tem mu pokažete, da ste osredotočeni na njegov značaj in ne na videz.

5. Pripravite se na otrokovo obremenjevanje s telesno težo. 

Skoraj vsak otrok na neki točki izrazi zaskrbljenost glede oblike ali velikosti svojega telesa, ne glede na svojo težo.

Čeprav je morda naš prvi instinkt prepričati naše otroke, da »izgledajo odlično« ali da »niso debeli«, je pomembno, da ne zmanjšamo njihovih skrbi.

Namesto da svojemu otroku poveste, da mu ni treba skrbeti za to, se pogovorite o »shujševalni kulturi«. Pojasnite razloge, zakaj je osredotočanje na našo težo lahko škodljivo.

Poudarite pomen sprejemanja našega telesa za to, kar zmore, in ne za to, kako izgleda.

Nazadnje se osredotočite na sprejemanje samega sebe. Vzgled samo-sprejemanja in spoštovanja svojega telesa je močno sporočilo, ki ga vaš otrok lahko sprejme.

Prirejeno po Psychology Today

Preberite še: Kako ravnati, če vas mama nenehno kritizira in kaj se v resnici skriva za njeno kritiko

Morda vas zanima tudi: Terapevt pojasnil, zakaj Leonardo DiCaprio hodi samo z ženskami, mlajšimi 25 let