9 navad, zaradi katerih je vaš trebuh napihnjen

Napihnjenost po obroku je zelo pogost pojav. Ne glede na to, kako izrazita je, ostaja dejstvo, da je neprijetna in zaradi nje komaj zapnete hlače. Da bi se ji za vedno izognili, je dobro poznati razloge, ki vanjo vodijo.

"Napihnjenost vsaj občasno prizadene od 15 do 30 odstotkov vseh odraslih in je posledica dejstva, da prebavila ne delujejo tako, kot bo morala," je za Cosmopolitan povedala prehranska strokovnjakinja Hannah Braye. Zanjo pa so, po njenih besedah, najpogosteje krive na videz povsem neškodljive navade. 

Površno žvečenje

Se spomnite, kako so vas starši učili, da morate vsak grižljaj hrane, preden ga pogoltnete, vsaj 30- krat prežvečiti? Zadeva je v resnici smiselna. "Kadar hrana ni temeljito prežvečena in v želodec pride v prevelikih koščkih, se pogosto pojavijo napihnjenost in druge prebavne težave ," je povedala Hannah in pojasnila: "Žvečenje je prvi korak v prebavnem procesu. Z njim hrana razpade na majhne koščke in se v ustih prepoji s slino ter prebavnimi encimi. V kolikor se to ne zgodi, so prebavila preobremenjena, težje razgrajujejo hrano, ki zato predolgo ostane v prebavnem traktu, tam fermentira, posledica pa so napihnjenost in vetrovi."

Prehitro uživanje hrane

Tako lačni ste, da bi tisto, kar je na krožniku, najraje dobesedno zmetali vase, a to boste kasneje obžalovali. "Kadar hrano uživate hitro, skupaj z njo v prebavila pride tudi veliko zraka. Zato si za vsak obrok raje vzemite čas, kot rečeno, vsak grižljaj dobro prežvečite in dokler ne vzamete novega, odložite pribor," svetuje prehranska strokovnjakinja.

Z mislimi niste pri hrani

Morda med tem, ko pospravljate kosilo, gledate televizijo, telefon ali počnete kaj drugega, tudi to pa ni najboljša ideja. "Jesti mimogrede ni pametno. Pa naj bo pred televizijo, na ulici ali za računalnikom, saj s tem, ko niste pozorni na to, kako jeste, škodujete prebavi. Res je, da se ta začne v ustih, sam proces pa ima korenine v možganih in vanj ni vključeno zgolj čutilo za okus, temveč sodelujeta tudi vid in voh. Vonj in videz hrane stimulirata približno 20 odstotkov prebavnih procesov. Kadar so možgani obremenjeni z drugimi dejavnostmi in se ne morejo povsem posvetiti uživanju jedi, je prebava ovirana," je povedala Brayeva, ki svetuje, da se med obroki resnično posvečate jedem, njihovemu okusu, videzu in vonju. Ne samo zato, ker bo obrok tako okusnejši, temveč tudi, ker bo napihnjenost po njem manj izrazita.

Pijete premalo vode

Zaprtje in upočasnjena prebava sta pogosto vzroka napihnjenosti, do njih pa pride tudi zaradi preskromne hidratacije. "Dobra hidratacija, kar pomeni uživanje primerne količine vode, je ključna tudi z vidika manjše napihnjenosti. Da bi se tej izognili, na dan zaužijte vsaj dva litra vode ter z zmerno vadbo spodbudite delovanje prebavil," svetuje nutricionistka.

Preveč tekočine med obroki

Dejstvo je, da skrajnosti nikoli niso dobre in pretirano nacejanje s tekočino ima negativno plat. "Medtem, ko je skrb za primerno hidratacijo ključnega pomena za dobro prebavo in s tem za premagovanje napihnjenosti, pitje med obroki ni priporočljivo," opozarja Hannah in pojasnjuje: "Kadar je v želodcu preveč tekočine, se želodčna kislina razredči in ne more razgrajevati hrane, zlasti ne beljakovin. Zato upoštevajte nasvet: pol ure pred in po obroku raje ne uživajte tekočine. Prav tako ne med obrokom samim." 

Uživate živila, na katera ste alergični

Res je, da napihnjenost ni vedno povezana z določeno hrano, a pri nekaterih posameznikih je prav vrsta živil kriva za večji trebuh po obroku. "Najpogosteje napihnjenost izzovejo mleko in mlečni izdelki ter nekatera žita. Lahko gre za alergijo na laktozo ali netoleranco na gluten. V kolikor sumite nanje, se o tem posvetujte z zdravnikom in upoštevajte njegova priporočila," opozarja Brayeva.

Pesti vas stres

"Prebavila se izjemno močno odzivajo na napetost. Kadar je telo pod stresom, v želodcu nastaja manj želodčne kisline, prebavnih encimov ter dobrih bakteriji, kar se na koncu odraža kot slaba prebava, ki vodi v napihnjenost in druge z njo povezane težave," opozarja strokovnjakinja in priporoča protistresne tehnike, kot je denimo zmerna vadba. Ključna je tudi primerna količina spanca in v skrajnih primerih terapija, s pomočjo katere je mogoče premagati kronično napetost.

Jeste pozno zvečer

Čez dan ste tako zaposleni, da si sploh ne vzamete časa za obrok. Tega si privoščite šele pozno zvečer. "Obrok tik pred spanjem ni dobra ideja," opozarja Hannah. Telo nočni čas potrebuje za počitek in regeneracijo. Kadar so prebavila usmerjena v razkrajanje hrane, je počitek moten. Prav tako naj bi bil nočni čas namenjen postenju. Od 12 do 16 ur naj ne bi uživali hrane. Kadar jeste pozno zvečer, med večerjo in zajtrkom mine premalo časa, da bi lahko prebavila počivala, kar pomeni, da bo naslednji dan trebuh bolj napet. 

Zanemarjate pomen vlaken in vlogo prebavnih bakteriji

"Vlakna igrajo v prebavi pomembno vlogo, saj spodbujajo delovanje prebavnega sistema in poskrbijo, da hrana hitro teče skozi prebavila, se iz telesa izločajo toksini in črevesje ohranja zdravo floro," pojasnjuje Hannah. Kadar je v prehrani premalo vlaknin, se spremeni razmerje med bakterijami, število dobrih znatno vpade, zaradi bakterijskega neravnovesja pa se pojavijo prebavne težave, med katerimi je tudi napihnjenost.

"Z več sadja in zelenjave ter nepredelanih ogljikovih hidratov poskrbite, da boste zaužili dovolj vlaken ter s probiotičnimi in fermentiranimi živili ohranjajte pravo bakterijsko ravnovesje v prebavilih. Tako bo napihnenost po obroku občutno manjša," je prepričana prehranska strokovnakinja.

Avtorica: M. FL.
Foto: Thinkstock

Preberite še: Alergični na alkohol? Ja, tudi to je mogoče in to so najpogostejši simptomi ali pa Za zdravo nožnico: 7 stvari, ki jih morate storiti po seksu