Vprašaj Mično: Živim v kletki, iz katere bi najraje čim prej zbežala

V rubriki Vprašaj Mično odgovarjamo na tegobe in težave bralk. Na vsako pismo odgovori vseh pet novinark, tako dobi bralka pet različnih pogledov na svojo težavo.

Imaš tudi ti težavo, na katero bi rada videla različne poglede? Piši nam na micna@delo.si z naslovom VPRAŠAJ MIČNO in objavile bomo naše odgovore. Vabljeni tudi fantje. Seveda, tudi pisma fantov bomo prebrale, če se ti bo zdelo, da ti bo pomagal ženski pogled.

Ob tem pa naj poudarimo, da nismo zdravnice, psihologinje ali psihiatrinje, zato se v primeru zdravstvenih težav ali hudih duševnih stisk obrnite k strokovnjakom.

Draga Mična!

Stara sem malo čez 30 let in mamica dveh sončkov, starih dve in štiri leta. Glede na to, da je razlika med njima majhna, sva se s soprogom po rojstvu zadnjega otroka odločila, da bom ostala doma. On ima zelo fleksibilno delo in veliko dela po tujini. To ni zame z vidika skrbi za otroka nobena težava, saj zelo rada z njima preživljam čas. Težava pa nastopi drugje. In sicer opažam, da je mož zelo ljubosumen. Kadar je v tujini, se večinoma pogovarjava preko spleta, klepetalnic, kamere, stik ohranjava tudi preko telefona in sporočil, tako da se res trudiva, da bi ostala čim bolj povezana. Seznanjam ga z vsem, kar se dogaja doma, z mano in z otroki, on pa je vedno prepričan, da mu nekaj prikrivam, da mu ne povem vsega ali da mu lažem. Nič od tega ne drži, drži pa, da ob dveh otrocih nimam prav pestrega življenja in njemu to ne gre v račun.

Seveda prihajam v stik z ljudmi, a to ga vse bolj moti. Moti ga, če se pogovarjam s sosedi, moti, če se zapletem v pogovor v vrtcu, opazila sem, da takoj spremeni glas že, če mu povem, da sem v družbi katere od prijateljic. Kadar ve, da nisem doma, me neprestano kliče ali pošilja sporočila, vedno pričakuje, da se bom takoj odzvala na njegovo pisanje, če se ne je cela drama in vse bolj se počutim, kot bi živela v kletki.

Ko mu govorim, da to, kar počne, ni prav, mi pravi, da je takšen zato, ker me ima tako rad in se boji, da bi me izgubil, ampak veliko sem prebrala o ljubosumju in posesivnosti, ter vem, da to ni ljubezen.

Omenila sem mu, da potrebuje pomoč, kajti zgodbice, ki si jih on napleta, so prav neverjetne in spominjajo, milo rečeno, na telenovele. Zaradi njegovega nezaupanja imam včasih občutek, da se mi bo zmešalo. Velikokrat me pokonci držita samo otroka, a prav za njuno prihodnost me skrbi, saj bosta dobila čisto napačne vzorce. Včasih se zadeve res umirijo, a tudi tedaj nisem več mirna, saj vem, kako malo je treba, da se bo znova zavrtela stara plošča.

Kako naj mu torej dopovem, da jaz ne počnem ničesar, kar bi mi lahko očital, in da sta nesprejemljivi njegovi sumničavost in ljubosumje? K terapevtu pravi, da ne bo šel, ker on v svojem obnašanju ne vidi nobene težave. Bi bilo res najbolje pobasati kovčke in odkorakati stran? Tudi to seveda ne bi bilo najlažje. Kot sem že povedala, sem odvisna od njega, a vendar se mi včasih zdi to edina prava rešitev, saj se v njegovi družbi obnašam tako, da se še sama več ne prepoznam. Vesela bom vsakršnega tvojega mnenja in tudi konkretnega predloga.

Tatjana

Maja: Kletka ima tudi vrata

Pozdravljeni, žal mi je za kletko, v kateri ste se znašli. Zagotovo morata najprej poiskati vir njegovega nezaupanja. Napovejte sestanek, sedite za mizo in naravnost predelajte neodgovorjena vprašanja. Zakaj vam ne zaupa? Ste v preteklosti storili kaj, kar upravičuje njegovo sumničavost? Je on storil kaj, za kar se boji, da mu boste vrnili? Vprašajte, kaj je zanj temelj dobrega odnosa. Po mojem mnenju je pravilen odgovor zaupanje. Če si par zaupa, ni ljubosumja, ni napletanja temnih scenarijev, če se nekdo ne javi na telefon. To so osnove.

Očitno se je preveč navadil na to, da vas ima samo zase in ste tu samo zanj. A to zagotovo ne more biti edini namen vašega obstoja. In to mora razumeti. Predstavljam si, da se boste, ko bosta otroka starejša, verjetno spet posvetili kakšni službi, če ne drugega vsaj hobijem, s tem pa boste zagotovo več zdoma in v stiku še s kom drugim kot le možem in otrokoma. In to bo moral sprejeti. Glede pakiranja kovčkov - ne vem, kako daleč ste. Ga sploh še ljubite? Če ste z njim zgolj iz finančne neodvisnosti, si službo še vedno lahko poiščete že zdaj. Če se ne spremeni on, spremenite pogoje, v katerih ste se znašli. Kletka ima tudi vrata. In lahko jih odprete sami. Če le zberete dovolj moči.

Daša: Nikoli se nam ni treba sprijazniti

Hudo mi je, ko slišim, da so se ženske odrekle svojemu življenju, podredile možu in ves svoj čas posvečajo otrokom. Pa ne, da bi bile takšne odločitve res tako napačne, ampak žal v večini primerov pripeljejo do tega, da ženska postane apatična, izgubi stike s prijateljicami, sodelavk tako ali tako nima in na koncu se ji še na rekreacijo ne ljubi. Skratka, nič se mi ne zdi narobe, da namesto službe ženska izbere družino, se mi pa zdi narobe, da zaradi materinske vloge povsem pozabi, kdo je bila pred tem. Ženska, ki nima svojega življenja ni zanimiva sebi, niti partnerju. Dnevi so si med seboj enaki, misli se vrtijo okoli enih in istih stvari in najbolj banalni problemi se zdijo rušilni. Torej, je vaš mož res tako zelo ljubosumen ali se vam morda le zdi? Čudi me namreč, da takšne posesivnosti, ki jo opisujete, niste opazila že prej? Kakorkoli, v vsakem primeru vam predlagam, da si poiščete hobije, aktivnosti, morda polovično zaposlitev, ne glede na to, kaj bo rekel mož. Zaživite kot si sami najbolj želite, saj se nam na nobeni točki življenja ni treba kar sprijazniti, sploh pa ne pri 30. Od njega je odvisno ali bo tvojo odločitev sprejel ali ne. Če jo ne bo, mislim, da že sama veš, kaj boš naredila.

Katarina: Tvoj mož je mejo simpatičnega ljubosumja že presegel

Draga Tatjana, večinoma že sama vse veš. Namreč glavno stvar – da ljubosumnega ne more nihče drug prepričati o tem, da je neosnovano ljubosumen, kot le on sam. Gre za pomanjkanje samozavesti, ki se ne kaže samo v ljubosumju, ampak tudi na drugih področjih. Tvoj mož je tisto mejo, ko se zdi ljubosumje še 'zdravo' in simpatično ali pa začimba za odnos, že zdavnaj presegel. Kot opisuješ, je iz vaju obeh naredil ujetnika. Prav tako, kot trpiš ti, trpi tudi on. Samo pomisli, namesto da bi se na potovanjih posvetil delu, se ukvarja s takimi detajli, kot jih opisuješ.

Pomislila sem še na eno manjšo možnost – da mogoče sklepa po sebi. Da je v resnici on tisti, ki se rad razgleduje naokoli, in je zato ljubosumen, ker domneva, da bi to lahko počela tudi ti.

Ne glede na to, kaj od tega je res, pa tako ne bosta mogla več živeti. Na koncu te bo s svojim obnašanjem dobesedno pahnil v naročje nekoga drugega. Tvoje vprašanje, kako mu naj dopoveš, da se moti, je napačno že v osnovi. Ti si mu že povedala, težava je v njem, ne v tebi. Potrebujeta pomoč. Če on ni pripravljen nič spremeniti, boš morala to narediti ti. Za začetek greš morda lahko k strokovnjaku ti, naj ti pomaga odkriti, zakaj si v svoje življenje pritegnila nekoga takega, kot je on. Ni naključje, saj veš?

Postavi mu ultimat. Če bo zavrnil obisk strokovnjaka, potem pojdi sama. Gotovo ti ne bo škodovalo, ti bo pa odprlo oči, da boš lažje potegnila črto, če bo to potrebno. Srečno!

Pia: Postavi ga na realna tla

Draga Tatjana, to ljubosumje, ki ga opisuješ nikakor ni ok. Vse ima svoje meje. Da se ne bi smela pogovarjati s sosedi, ali družiti s prijateljicami? Se mu je povsem zmešalo? Si mu kdaj dala razlog, da ti ne bi zaupal, ali pa je imel v prejšnjih razmerjih izkušnjo prevare? Če je odgovor, da potem bi še nekako razumela njegove težave, sicer jih ne.

Verjamem, da mu je hudo, da ne more več časa preživeti z vami, a več kot očitno je, da je s svojim ljubosumjem in dvomi povzročil med vama velik prepad. Glede na to, da pišeš, da se počutiš, kot da bi živela v kletki, je vajin odnos očitno že precej skrhan. Ker sta se odločila, da boš doma, da ne boš hodila v službo, se mi zdi res noro, da ti zdaj omejuje še stike s prijatelji in ostalo okolico. Menim, da ga moraš postaviti na realna tla. Mu povedati, da se tega na tak način ne greš več. Povej mu, da ga ne varaš, mu ničesar ne prikrivaš, če pa tega ne razume in ne dojame, pa je to njegova težava.

Praviš, da tvojih predlogov o pomoči noče poslušati, da v svojem vedenju ne vidi težave… Morda se pa za obisk strokovnjaka lahko odločiš sama. Glede na to, da praviš, da se ob njem ne prepoznaš več, tri bo morda pomagal razjasniti svoje občutke in pokazal pot, kako se spet najti.

Srečno in pogumno naprej.

Mateja: Beži, dokler je čas

Draga Tatjana, to, kar tvoj soprog počne s teboj, je povsem skregano z nečim, kar bi lahko imenovali ljubezen. To je posesivnost, ki se bo s časoma še bolj razrasla. Kajti takšne lastnosti z leti ne izginejo, temveč se samo stopnjujejo. Če se seveda glede njih ničesar ne ukrene. Prevečkrat beremo zgodbe, kako bolestno ljubosumje povzroči velike tragedije.
On te nima rad, on si te lasti. To dokazuje s tem, da ti omejuje stike z zunanjim svetom. Verjamem, da te takšen nadzor spravlja ob pamet, vsakogar bi. A če ga sedaj moti, da govoriš s sosedi in prijateljicami (kar ga nikakor ne bi smelo), ga bo s časoma začelo motiti tudi, da vzdržuješ stike z družino. Si razmišljala, kaj bo, če si boš, ko otroci nekoliko zrastejo, poiskala službo? Boš imela vsak dan, ko se boš vrnila domov, policijsko zasliševanje? Izjemno močna moraš biti, da te pritiske prenašaš. Čas bo torej, da zbereš vse te moči, jih usmeriš k pravemu cilju in odideš iz razmerja. Kajti z ničemer ne boš spremenila njegovega obnašanja.

Karkoli boš storila, še vedno bo prepričan, da mu lažeš, prikrivaš, tajiš. Zavedaj se, da težava ni v tebi in tvojemu vedenju. Ljudje smo socialna bitja in se moramo družiti z drugimi. Težava je v njemu, v njegovemu nezaupanju ter negotovosti vase. Ne vem, kaj temu botruje, lahko je nezvest sam in svoja dejanja preslikava nate. A konec koncev, to v tem trenutku ni pomembno. Razloge bi moral poiskati in odpraviti sam, oziroma s strokovno pomočjo. Ker tega namena nima, ti preostane samo eno: beži, dokler lahko.

Postavi se na svoje noge in zaživi. Morda bo spočetka težko, saj boš morala najti službo, stanovanje, seliti sebe in otroke, a težje, kot ti je sedaj, ti skoraj ne more biti. Boš videla, ko boš sprejela odločitev in storila prvi korak proti svobodi, se ti bo zazdelo, da se ti je od srca odvalil ogromen kamen, da si ti znova res ti in končno boš lahko zadihala na polna pljuča.

Srečno!