Ujeta v spolno suženjstvo: bila sem drogirana, tepena in posiljena (resnična izpoved)

30-letna Samatha (ime je izmišljeno) je umetnica ličenja, varuška in aktivistka, ki opozarja na problematiko trgovine z ljudmi ter spolnega suženjstva. Razlog za njeno udejstvovanje na tem področju je dejstvo, da je bila nekoč žrtev tega tudi sama.

Pri zgodnjih dvajsetih letih se je prijavila na oglas za delo v Kaliforniji, odšla na razgovor in končala v mreži preprodajalcev, kjer je bila: prisiljena v jemanje drog, večkrat pretepena, posiljena in prisiljena v spolno suženjstvo.

Naj se sliši za sodoben čas še tako neverjetno, njena zgodba ni osamljena. Trgovina z ljudmi je 32 milijard dolarjev letno vredna industrija, po ocenah Organizacije Združenih narodov pa je prisotna v kar 80. odstotkih držav širom sveta.

Kampanja Ni na prodaj (Not For Sale) se zavzema za konec sodobnega suženjstva in ocenjuje, da se vsako leto vanj samo v Združenih državah ujame od 14.500 do 17.000 oseb, kar predstavlja 30 odstotkov vseh žrtev. 80 odstotkov teh je žensk in otrok, ki so prisiljeni v spolno suženjstvo tako kot je bila Samantha.

Ona je imela srečo. Preživela in noče, da bi jo izkušnja še naprej definirala. Zgodilo se je pred skoraj desetimi leti in je vesela, da je osvobojena.

Tako kot večina žensk njene starosti se sedaj posveča karieri in išče pravega partnerja, s katerim bi preživela preostanek življenja. Njeno zgodbo povzema Your Tango.

Usodno snemanje

Potem, ko se je Samantha iz rojstnega kraja preselila v Los Angeles, so bile njene sanje uveljaviti se kot manekenka in fotomodel. Udeleževala se je kastingov in avdiciji v okolici najete sobice. Med iskanjem dela jo je kontaktirala modna agencija, ki bi jo bila pripravljena zastopati.

Ko je prispela na razgovor in fotografiranje, so ji ponudili nekaj pijač ter jo kar kmalu vprašali, če bi se bila pripravljena fotografirati zgoraj brez. Prosili so jo tudi za vse podatke pod pretvezo, da bi lahko izdelali njeno osebno mapo. Vse, kar se je tisti dan dogajajo potem, je, kot je povedala, megleno.

Moški, s katerimi je govorila, so ji v pijačo podtaknili drogo in jo spolno zlorabili. Pobrali so ji dokumente in jo v naslednjih mesecih silili v snemanje porno filmov ter prostitucijo. Zagrozili so ji, da bodo, če jih ne bo ubogala, njene fotografije in posnetke poslali prijateljem ter družini.

Ko se jim je nekega dne končno uprla, so jo naložili v avtomobil, ji zavezali oči ter jo odpeljali v del mesta, ki ga ni poznala. Pustili so jo pred strip barom in ji rekli, naj se znajde kakor ve in zna. Od tedaj ugrabiteljev ni več videla.

Naslednje poglavje žalostne zgodbe

A ostala je brez vsega, ni imela denarja. Odšla je v klub in vprašala, če bi lahko delala v njem. Tako se je začela druga faza njenega življenja.

"Sovražila sem vsako minuto na odru," je povedala. "Govorila sem si, da bom prenehala s plesom, a v resnici nisem vedela, kako." Njen beg iz spolne industrije v življenje, ki ga živi sedaj, se je pričel dokaj presenetljivo. Spodbudili sta ga verižica in revija.

Samantha je bila vzgojena v krščanski veri in je pogosto nosila verižico s križem. Verjela je, da jo, ne glede na vse, ščiti in varuje.

Nekega večera je v klubu, kjer je plesala, skupina fantov praznovala fantovščino in en do njih je opazil njeno verižico. Vprašal jo je, zakaj jo nosi in ko mu je odgovorila, ji je na papir napisal telefonistko številko in ji rekel, da ne sodi v takšen lokal:

"Ne sodiš tem. Če bi kdaj želela nehati, me samo pokliči. Prišel te bom iskat in ti pomagal. A zapomni si nekaj: zasluziš si več."

Od tedaj je večkrat prišel v klub. Samantha sprva ni vedela, če mu lahko zaupa, na koncu pa se je le odločila, da je vredno poskusiti srečo. Poslala mu je sporočilo in ga prosila, naj jo pride iskat ter naj ji, ne glede na vse, ne pusti več v klub: "Vedno, ko sem bila obupana, ko me je mikalo, da bi šla nazaj, sem ga poklicala in prepričal me je, da se nisem vrnila. Bil je neverjeten vir podpore in razumevanja."

Nove poti

V tistem času je Samanthi v roke prišla revija, v kateri je bil objavljen prispevek o neprofitni organizaciji, ki pomaga ženskam, ki so žrtve spolne industrije.

Sedež organizacije je v dolini San Fernando, kjer je posnete in distribuirane 95 odstotkov legalne pornografije. Ustanoviteljica je nekdanja plesalka striptiza Harmony Dust, ki dobro razume stiske in težave žensk, vpete v to temno stran človeštva.

Ko je prebrala prispevek, je Samantha v roke vzela telefon in poklicala Harmony.

Od tedaj je bila deležna svetovanja in terapij v okviru organizacije. Dustova ji je na poti okrevanja vedno stala ob strani in ji pomagala opraviti prvi in najpomembnejši korak pri prebolevanju preteklosti: spoznati, da za to, kar se ji je zgodilo, ni kriva ona sama.

"Občutila sem ogromno krivde in sramu, saj sem si velikokrat mislila, kako sem lahko bila tako neumna in naivna, da sem šla tedaj sama na fotografiranje. Ali da sem vzela pijačo, ki so mi jo ponudili. Če bi bila bolj previdna, se nič od tega ne bi zgodilo," pripoveduje Samantha.

Psihoterapevtka Mary Jo Rapini pravi, da je takšno razmišljanje pri žrtvah tovrstnih zlorab nekaj povsem običajnega:

"Mnoge menijo, da so dolžne trpeti posledice, češ da so same krive, da so se ujele v past. Potrebnih je veliko pogovorov in terapij, da jim predstavimo dejstvo, da to, kar se je zgodilo, ni bila njihova izbira, je pa njihova izbira spremeniti življenjenje in ubežati okovom."

Med okrevanjem se je Samantha začela sestajati z moškim, ki jo je odpeljal iz kluba. To je bila njena prva zveza potem, ko je padla v mrežo prekupčevalcev in med njo je spoznala, da je zaupanje zanjo ena največjih ovir:

"Soočala sem se z mnogimi strahovi. Da je on moški, ki rešuje plesalke, recimo. Morala sem dojeti, kaj je v resnici videl na meni, morala sem se prepričati, da mu je zame resnično mar in ni z menoj zgolj zaradi skesa," je pripovedovala.

A tudi njen fant se je soočal z lastnimi strahovi: najbolj se je bal, da bo znova zbežala v klub in zašla na stara pota: "Postal je nekoliko posesiven in preveč zaščitniški do mene. Zlasti, kadar sva bila skupaj zunaj in me je prepoznal kdo iz kluba, kjer sem prej plesala."

V razmerju je bilo preveč težav in zveza se ni obnesla, sta pa še vedno v stiku in sta ostala dobra prijatelja.

Napačno pojmovanje privlačnosti

Samantha se je po koncu zveze sestajala še z nekaj moškimi, a je potrebovala veliko časa, da je začela pozornost namenjati pravim dejavnikom privlačnosti.

"Sprva so me privlačili moški, ki so se name obračali s seksualnimi pripombami, me skušali opiti in me kaznovali, če nisem hotela tako daleč, kot so pričakovali. Kar nekaj časa sem rabila, da sem začela prepoznavati rdeče zastavice, kot jih vidim sedaj."

Po besedah Stephanie Pollaro, ustanoviteljice neprofitne organizacije za pomoči žrtvam trgovine z ljudmi in spolnega suženjstva, je to pri tovrstnih žrtvah pogost pojav:

"Nekdanje spolne sužnje ne razumejo meja, znotraj katerih naj bi delovalo razmerje. Ne zavedajo se svoje prave vrednosti in ne razumejo koncepta zdravih odnosov, zato velikokrat pristanejo v izkoriščevalskih in toksičnih partnerskih zvezah. Dolga leta praviloma potrebujejo, da znova prepoznajo svojo pravo vrednost in se naučijo ločevati zdrave od nezdravih zvez."

Pollarova ob tem dodaja, da se čas, ki ga nekdo potrebuje, da začne nase gledati skozi drugačne oči in ne več le kot na spolni objekt, razlikuje od osebe do osebe:

"Nekaterim to nikoli ne uspe in se same, prostovoljno vrnejo v spolno industrijo, saj so vzorci, ki so jih tam osvojile, pregloboko zasidrani. Nekatere preprosto izginejo in nihče ne ve, kam so poniknile."

So pa tudi lepe zgodbe: ena od njih je Samanthina, ki ni edina, ki se ji je uspelo izkopati iz primeža spolne industrije.

"So dekleta, ki končajo šolanja, si ustvarijo kariere, se poročijo, imajo družine in kar je najpomembnejše, mnoge od njih odkrito ozaveščajo o problematiki spolnega suženjstva, ki še zdaleč ni izkoreninjeno in je prisotno domala povsod po svetu."

Preberite še: Pet jasnih znakov, da ste v zvezi, ki vam škoduje

Morda vas zanima tudi: Štiri zgovorna opozorila, da morate končati razmerje