Po ločitvi: 6 žensk o tem, kaj bi v zakonu storile drugače

Zgodba, v kateri se prepozna domala vsak: v dolgem razmerju se pojavijo težave. V jezi izrečene besede, v strahu zamolčana čustva, nepremišljene odločitve in neizražene potrebe. Kadar je teh le preveč, zakonska barka potone. Potem, ko so ločitveni papirji podpisani, ko se najbolj temne strasti umirijo in umazane zgodbe potisnjene v ozadje, se odpre drugačna perspektiva na zakon, ki je doživel žalostno usodo.

S kritičnim pogledom nase in na svoja dejanja vsak prizna svoj delež krivde in spozna, kaj bi lahko storil drugače. Takole je svojo lekcijo iz šole, imenovana ločitev, za Huffington post opisalo šest pripadnic nežnejšega spola. Kaj bi, če bi dobile še eno priložnost, storile drugače?

Želim si, da bi prosila za pomoč, ko sem jo potrebovala.

"Iz svojega zakona obžalujem samo to, da nisem tedaj, ko sem bila preobremenjena, prosila za pomoč. Bila sva še mlada, ko se je rodila najina hči. Hotela sem biti popolna žena in mama, hotela sem živeti po pričakovanjih družbe in pritisk me je povsem ohromil. Mislila sem, da moram biti super mama, super soproga v vseh pogledih. Kar pomeni, da sem vzgajala otroka, kuhala, skrbela za dom ter hkrati hotela biti takšna, kot bi ravno stopila iz kozmetičnega salona.

Vse to je bilo zame preveč in hitro sem izgorela. Končala sem zakon, saj se mi je to zdela edina pot iz stresnega življenja, ki sem ga ustvarila sama. Bila sem jezna in zagrenjena zaradi osebe, ki tega ni razumela. Ko sedaj pogledam nazaj vem, da je bilo vse, kar bi morala storiti, svojega bivšega soproga prositi za pomoč. Mu priznati, da ne zmorem vsega. Namesto tega sem ga odrivala od sebe. Zavedam se, da bi mi, da če bi mu to povedala, stal ob strani in bi po vsej verjetnosti ostala poročena," blogerka Valencia Morton.

Želim si, da bi pred poroko več časa namenjala sebi.

"Sedaj se zavedam, da bi morala pred poroko spoznati svojo resnično vrednost, oblikovati lastno identiteto in se s svojo osamljenostjo ter strahovi soočiti sama, ne pa pričakovati, da bo moj soprog moj rešitelj. Želim si, da bi s poroko počakala, da bi v zakon stopila zaradi občutka pripadnosti in predanosti, ter ne zaradi strahu pred samoto. Da bi razumela, da se moram s svojimi čustvi najprej soočiti sama in da ne morem od drugega pričakovati, da bo skrbel za mojo srečo ter zadovoljstvo. Verjamem, da bi, če bi se poročila kasneje, moža izbirala po drugih merilih, kot sem jih upoštevala v dvajsetih," pisateljica Holly Martyn.

Želim si, da bi imela pogum končati prej.

"Obžalujem le to, da sem predolgo vztrajala v slabem zakonu. Pričakovanja soproga o skupnem življenju so se spremenila nedolgo potem, ko sva se poročila. Postal je drug človek in zato sva se veliko prepirala. Ko pogledam nazaj si želim, da bi imela moč, da bi se s težavami soočila prej in se izognila vsemu, kar sem doživela, med drugim grdim sporom, obtožbam in poniževanju. Nikoli več ne bi dopustila, da bi tako dolgo trpela v slabem odnosu," ločitvena odvetnica Tara Eisenhard.

Želim si, da bi spoznala, da vloga soproge ni edina, ki me definira.

"Moje največje obžalovanje iz časa zakona je, da v njem nisem bila samostojna. Ustvarila sem nezdravo dinamiko, saj sem na soproga gledala kot na najpomembnejšo osebo v najinem razmerju. Namesto, da bi energijo vlagala tudi v svojo kariero, hobije in v svojo rast, sem se identificirala zgolj z vlogo žene in se ji povsem podredila. Skrbela sem zanj in za njegove potrebe, se z njim v vsem strinjala ter pozabila nase. To je vodilo v nezdrav odnos, česar pa dolgo nisem znala prepoznati, saj sem svoje življenje položila v roke nekoga drugega, ki je to seveda izkoriščal sebi v prid," avtorica Patty Blue Hayes.

Želim si, da bi prevzela nase svoj del odgovornosti in ne bi s prstom kazala na drugega.

"Sedaj vem, da bi morala biti bolj kritična do sebe. Bila sem tako osredotočena na njegove napake, da sem vselej spregledala svoje in nisem opazila, da bi tudi sama lahko stvari počela drugače. Deloma zato, ker sem bila mlada, nedorasla vlogi soproge in nisem dojela, da sem za svojo srečo v prvi vrsti odgovorna sama, ter da mi nihče drug ne more dati tistega, ob čemer bi bila res izpopolnjena. Domnevala sem, da je konec zakona posledica moje popolnosti in da je za težave v njem kriv samo on. Sedaj vem, da je zakon poln vzponov in padcev, da sta za srečo in težave vedno zaslužna in na drugi strani kriva oba partnerja. Ločitev je zelo prizadela najine otroke in zato jo obžalujem," Lisa Lavia Ryan.

Želim si, da bi se večkrat postavila zase.

"V zakonu sem ključno napako storila s tem, da se nisem bolj postavila zase tedaj, ko so se začele risati težave. Velikokrat se nisem hotela prepirati, zato zatrla svoja prepričanja, potrebe in želje. Raje sem molčala in vedno na prvo mesto postavljala njega. Sedaj, ko je od ločitve minilo že deset let, sem veliko močnejša. V drugem zakonu veliko stvari počnem drugače. Znam se postaviti zase, saj sem spoznala svojo resnično vrednost," pisateljica Trish Eklund.

Želim si, da bi razumela njegov jezik ljubezni.

"Če bi dobila še eno priložnost bi ga ljubila tako, kot si je želel biti ljubljen. Šele po razvezi sem dojela, da obstaja pet jezikov ljubezni. Moj je fizični dotik in skupno preživljanje časa, on je govoril jezik pomoči in potrditve. Ko pogledam nazaj si moram priznati, da je prav zaradi različnih jezikov ljubezni med nama pogosto prihajalo do trenj.

Jaz sem hotela po večerji na sprehod, on je hotel najprej pospraviti posodo. Ko sem se tedaj, ko so otroci zaspali, želela k njemu stisniti na kavču, je on hotel pospraviti igrače, ki so ležale po dnevni sobi in zato pričakoval mojo pohvalo, ker bo stanovanje zjutraj urejeno.
Oba sva čutila in kazala ljubezen, nisva pa se razumela. Ko je on skrbel za dom, sem ga kritizirala, torej počela prav nasprotno od tistega, kar je pričakoval in potreboval, da bi imel občutek, da je ljubljen," avtorica Aubrey Keefer.

Želim si, da bi ohranila svojo neodvisnost.

"Želim si, da v razmerju in zakonu ne bi izgubila sebe. Vse sem vložila v najino zvezo, pogosto pozabila na tisto, kar si želim sama in bila prepričana, da s tem ravnam v prid zakonu. A na koncu me je prav to uničilo, saj sem izgubila sebe in svojo neodvisnost. Ne moreš skrbeti za nekoga, če ne znaš poskrbeti zase. Če bi dobila drugo priložnost, bi nedvomno sebe postavila na prvo mesto," pisateljica Eden Strong.

Avtorica: M. FL.
Foto: Thinkstock

Preberite še: 20 lastnosti žensk, ki moške res odbijajo ali pa 7 napak v postelji, ki vam uničujejo seks

Priporočamo tudi: Tri najmočnejše vezi vsakega razmerja