Znanstvenica in nabiralka dr. Katja Rebolj : Ne zavedamo se prav dobro, v kakšnem raju živimo

Je doktorica biokemije in molekularne biologije, strastna ljubiteljica narave in izvrstna poznavalka divjih rastlin. Prav slednje, ki so že nekaj let tudi stalne gostje njene kuhinje, so ji prinesle prepoznavnost – pred kratkim je o njih namreč spregovorila v Netflixovi seriji Restavracije na robu (Restaurants on the Edge).

Morda še niste slišali za dr. Katjo Rebolj, zagotovo pa jo dobro pozna veliko slovenskih chefov. Prav po njeni zaslugi nam namreč v najboljših slovenskih restavracijah strežejo tudi dobrote iz divjih rastlin. Sodeluje z Binetom Volčičem, Janezom Bratovžem in še mnogimi drugimi kuharskimi mojstri, ki so v manj znanih rastlinah, rastočih v slovenskem gozdu, na travnikih pa tudi vrtovih, ugledali velikanski kulinarični potencial.

Sama se je vanje zaljubila še med študijem biologije, ki ji je dal odlično podlago za raziskovanje novih okusov, ki se ga je lotila. »Na fakulteti sem se prvič v večji meri seznanila z divjimi rastlinami. Včasih moramo rastlino določiti prav do vrste, da vemo, da je užitna. Znanje iz biologije pride tu zelo prav,« pojasni.

Po kosilo na travnik

Danes so divje rastline neločljiv del njenega življenja. Z njimi se prehranjuje, o njih poučuje, z njimi oskrbuje vrhunske restavracije, vpletla pa jih je tudi v lastno znamko piškotov. Zase pravi, da je nabiralka, saj živi od nabiranja. Vsakdanjo hrano kuha z rastlinami, ki jih nabere na poti. »Živim z naravo, tako mi ustreza. Zelo me zanima in navdušuje tradicija, kako vrhunske reči znajo narediti ljudje iz teh rastlin. Takšno prehranjevanje se mi zdi tudi smiselno, saj na ta način uporabimo vsa hranila, ki jih najdemo v okoliških rastlinah. Pa ne samo hranila, tudi okuse. Kar nekaj nas je, ki nas je prehranjevanje z divjimi rastlinami potegnilo in enostavno ne moremo brez njih,« pravi.

Tudi na dan, ko sva imeli intervju, je bilo v načrtu kuhanje z neobičajno rastlino, ki tokrat ni bila divja, pač pa okrasna. »Danes sem sestavino za kosilo nabrala na vrtu, saj je šlo za okrasno užitno rastlino, o kateri sem imela predavanje v živo na facebooku. Pogosto so tudi rastline, ki jih imamo na okrasnem vrtu, užitne, a tega mnogi sploh ne vedo. Drugače pa grem po sestavine za kuhanje velikokrat na travnik, zelo zanimive rastline rastejo ob rekah, v gozdu, tudi drugje. Povsod je nekaj,« zatrdi.

Kuhinja tete Pehte

Kozarčki in posode v njeni kuhinji so polne zanimivih sestavin, ki jih mnogi morda niti ne poznajo. Med njenimi začimbami ima posebno mesto zlata rozga, ki je v običajnih gospodinjstvih najbrž ne boste našli. Okusi divjih rastlin še zdaleč niso samo grenki, kot si ljudje predstavljajo, poudarja. In katere od njih se znajdejo na njenem krožniku v tem letnem času? »Trenutno je denimo odličen pelin, navadni, ne tisti, ki ga uporabljamo za pelinkovec. Zdaj je pognal rogovilček, ki da zares dober okus juham. Potem je tu krompirjevka, ki ima aromo po krompirju, ali trpotec, ki ima okus po gobah. To so vse okusi, ki so v kuhinji zelo dobrodošli,« navdušeno razlaga.

Čeprav so sestavine, s katerimi ustvarja v kuhinji, nenavadne, pa priprava ne vzame nič več časa, kot če bi kuhala zelenjavo. »Zame so najbolj priročni preprosti recepti, ki mi ne vzamejo veliko časa. Včasih se lotim tudi bolj kompleksnih. Ampak to, koliko časa nam bo vzela priprava divjih rastlin, je bolj odvisno od recepta kot od tega, ali so rastline vzete z zelenjavnega ali divjega vrta,« pojasni.

Z Binetom v Netflixovo oddajo

Njeno znanstveno delo se z nabiranjem odlično ujema. »Pravzaprav mi znanost pomaga, da zbiram zavest, kako lahko Slovenci izkoriščamo vse naravne danosti oziroma rastlinsko bogastvo, ki ga imamo. Seveda da ga ne samo izkoriščamo, ampak ga s tem, ko ga poznamo, tudi varujemo. Znanost pomaga dokazati, da imamo v rastlinah, ki so okoli nas, pravzaprav vsa hranila, ki jih potrebujemo. To so hranila, o katerih tudi mediji veliko govorijo, npr. minerali, železo, cink, omega-3 maščobne kisline itd.,« našteva.

Prav njeno bogato znanje v kombinaciji z izkušnjami je botrovalo vabilu v Netflixovo serijo, v kateri trije po svetu potujoči prehranski strokovnjaki obnavljajo stare gostilne in predstavljajo lokalno kulinariko. »Najprej me je poklical chef Bine in me povabil, naj sodelujem z njim v tej oddaji, nato pa se je name obrnila še produkcijska ekipa iz Kanade. Izkušnja je bila zelo zanimiva. Ekipa, s katero smo sodelovali, je bila pravzaprav zelo mlada. Po mojem so bili vsi mlajši od naju z Binetom,« se zasmeje.

Ena od dobrot iz njene nenavadne kuhinje so piškoti Rožma, ki jih prodaja v spletni trgovini.

Najbolj jo je očaralo navdušenje snemalca nad slovenskim gozdom. »Tisti gozd, ki je za nas pravzaprav deloval še zelo zimsko in pusto, ker bukve sploh še niso ozelenele, je bil za snemalca nekaj čarobnega. Takrat sem tudi jaz pomislila, da se ne zavedamo prav dobro, v kakšnem raju živimo.«

V naravo za zdravo dušo

V lepote narave rada zagleda, življenja z naravo pa uči tudi svoji hčerki. »Nabirata z mano in se postopoma učita. Na splošno se mi zdi zelo pomembno, da mladim rodovom predajamo znanje o rastlinah. To so zgodnji otroški spomini, in ne glede na to, kateri poklic bodo ti otroci imeli, je večja verjetnost, da bodo živeli z naravo in izkoriščali njene zdravilne učinke, če bodo z njo prišli v stik že v tem obdobju. Morda je prav nabiranje lahko za veliko ljudi način, kako se povezati z naravo. Mnogi se namreč danes z njo ne znajo povezati ali se jim ne zdi potrebno. A če živimo z naravo, se lahko izognemo boleznim, tudi psihičnim, ki so v današnji družbi tako pogoste,« sklene.

Morda vas zanima tudi: Katja Rebolj in njeni triki z nenavadnimi rastlinami

Preberite še: Malinca Nastja: Niso me prizadeli, ponosno sem rekla, da jaz odločam