Lepotni odmerek: Kateri deo pa ti uporabljaš? Še kar prisegaš na klasične antiperspirante?

Človek bi rekel, da tako nedolžno vprašanje že ne more biti preveč delikatno. No ja, dandanes je lahko vprašanje o tem, s čim si človek tretira ta vonjavno delikatni predel, tudi preveč intimno!

Leta in leta sem, najbrž podobno kot večina, uporabljala dezodorante z antiperspirantom. Enkrat na koncu osnovne šole sem jih odkrila (ali pa so po možnosti takrat šele prišli k nam, pojma nimam) in zdelo se mi je zelo imenitno, da je po nanosu tega 'čudeža' ostalo tam še ves dan vse suho. Tako sem postala zvesta in pridna uporabnica – takoj po tuširanju in brisanju še hop, debel sloj antiperspiranta. Potem se je pred leti začelo pisati in govoriti o aluminijevih soleh ipd. škodljivih sestavinah, ki so jih naši sovražniki smrada polni. Ni me pretirano ganilo, kajti, lepo prosim, kaj pa bi si človek lahko dal pod pazduhe drugega namesto tega? Mislim – učinkovitega? In sem se dalje v debelem sloju mazala s klasiko.

Govorice o vsem škodljivem in alternativnih oblikah dezodorantov pa so bile vedno bolj glasne in najbrž je k mojemu zanimanju za 'alter' pripomoglo tudi to, da je moja čarovnica Tina ravno v tistem času kot zvesta glasnica vsega naravnega in telesu prijaznega začela govoriti o domačem dezodorantu, ki si ga je sčarala. Spomnim se, kako nepraktično se mi je zdelo, da bi si nekakšen domači zvarek v kremni obliki nanašala na pazduhe vsak dan in se nehote še pomastila po najljubši majici s tisto kremo. Ne, hvala, to ni zame, čeprav me je malo tudi mikalo. In še naprej sem uporabljala stari dobri deo. Potem sem rodila.

Klik v glavi

Saj veš, rojstvo prinese marsikaj novega. Bil je drugi otrok in ni se zgodila ravno revolucija, ampak nagonsko sem najprej umaknila iz uporabe vse dišave za telo. Da ne omenjam svoje siceršnje strasti do dišav, sploh močnih, karakternih in čudaških! Za lep čas sem vse parfume pospravila, ker si nisem predstavljala, da bi moj dojenček vdihoval npr. oblak Samsare, Karme ali Boudoirja, medtem ko bi se dojil ali crkljal. Nič takega, boš rekla, ampak naenkrat se mi je tudi moj stari dobri deo zazdel v isti kategoriji kot parfumi. No, slabši, saj sem za parfume nekako vedela, da so šli samo na čakanje, medtem ko sem za dezodorant zaslišala nekakšen klic, da je čas za spremembo. In ko začutim, da je čas za spremembo, je vedno blizu moja Tina. Še preden sem ji do konca povedala o svojem kliku, mi je že porinila v roke domači deo. »Saj sem vedela, da boš prišla do tega!« je modrovala. Ona pač ve! Priznam ti, da sem imela komaj za vzorec upanja glede uspešnosti domače metode preprečevanja smrada. Reševalo me je dvoje: da z neprijetnim vonjem že sicer nimam težav, odkar zadnja leta ne jem mesa, pa sploh ne, in tudi potim se skoraj ne.

--> Preberite še: Eno leto brez dezodoranta na vročih Havajih? Je mogoče

Razsvetljenje

Ko sem se prvič namazala, sem se počutila kot neverni Tomaž, ampak glej glej, nisem smrdela! Tudi po nekaj urah in bilo je poletje. Pravzaprav sem (naravno) dišala, saj je moja čarovnica zmešala v svojo hišno čarovnijo tudi eterično olje, ki je samo poudarilo naravni vonj telesa, ki mimogrede ni nujno samo smrad. Na začetku sem kljub temu videla dva minusa naravne metode: moč navade, ker se mi je zdelo bistveno bolj preprosto 'porolati' kot pa s prstom zajemati v posodici in razmazovati kremo, in dejstvo, da ta predel ni bil več non stop suh ne glede na to, ali sem sedela s knjigo v roki ali pa počela kaj – no, takega, pri čemer ti je lahko tudi malo vroče! To je bilo tudi prvič, da sem začela razmišljati o tem, kam te lahko v glavi pripelje navada, ki jo tako zelo posvojiš, da ti prikrije resnično, naravno stanje stvari. Sploh še vemo, kakšen vonj ima naša čista koža? Ko greš na vonjavni detox, lahko začneš spoznavati zanimive stvari o sebi!

Tako sem porabila svoj prvi lonček domačega dea in sledili so naslednji. Morda te zanimajo njegove glavne sestavine, kolikor vem, so: osnovno olje (najbolj preprosto je, le je to kokosovo, ker ni trdo niti tekoče ob primerni temperaturi), soda bikarbona in par kapljic eteričnega olja. Z zadnjim (lahko mešaš tudi več eteričnih olj) uravnavaš vonj.

--> Preberite še: Naredi sama domači dezodorant

In če ti ga zmanjka?

Če ti ga zmanjka in nimaš novega, se svet preverjeno ne podre! Ko porabiš nekaj zaporednih lončkov domačega dea, je najbrž pot nazaj h klasiki težka. Meni ga je zmanjkalo in ker novega še nisem imela, se mi je zgodilo, da sem bila v zadregi … Nekako mi ni šlo več v kontekst, da bi uporabila kaj drugega kot naravno. V omari mojega moškega se je v prvi vrsti ponujal njegov deo kot SOS, ampak nekako nisem bila za. Tako sem bila tisti dan kar brez. Nič hudega se ni zgodilo! Preživela sem in okolica tudi. Verjela ali ne, še vedel ni nihče – z mano vred, ampak najbrž je razlog res prej omenjena sreča glede vonja in potenja. Moja ljuba čarovnička se je aktivirala in mi hitro zmešala novega: določena mera samozavesti pride tudi z deom, nič ne rečem, mi je pa zanimiva izkušnja, ko poskusiš nekaj, kar je družbeno precej nesprejemljivo (in ne nazadnje povezano z zanemarjenostjo in smradom). Vsekakor manj sprejemljivo od tega, da ženska prizna, kot je danes opaziti kar pogosto, kako čez zimo mirno da knjižico britvici in depilatorju. In postane konkurenca grizliju ali pa vsaj svojemu moškemu. Priznam, da pri tem drugem nimam kaj povedati oziroma priznati, ker ohranjam gladkost vse leto. Kar se mene tiče, je to stvar okusa, ne letnega časa, zato me tudi pri –15 ne boš našla kosmatih nog in z navijalkami v glavi, medtem ko kuham nedeljsko kosilo. Sem pač snob. Me pa lahko radar dobi brez dezodoranta, ker sem ga preprosto pozabila namazati in me očitno ne vonj ne okolica nista spomnila na to. Vsak ima kakšnega okostnjaka v omari, povem pa ti, da se je včasih s kakšnim dobro tudi srečati. Ugotoviš, da sploh ni strašen, kot si mislila, da je.

P. S.

Še vedno pa kljub čudaškim odkritjem v zvezi z dezodoranti ostajam parfumska obsedenka! Ne, tukaj se ni nič spremenilo …

Lepotni odmerek je napisala Katarina Mihelič Bajt

Foto: Shutterstock. Dejan Javornik