Lepotni odmerek: Čudež iz babičine lepotne skrinjice

Pri kozmetiki (in tudi oblačilih) je pri meni tako, da sem večinoma usmerjena naprej. To pomeni, da načeloma ne hrepenim po odtenku šminke, ki je že pet let ne delajo več, teksturi kreme, s katero sem se mazala v gimnaziji ipd.

Običajno zato, ker v novih proizvodih skoraj gotovo najdem novo najljubšo različico in ker mi je še danes smešno, kako je bila moja mami navezana na rjavkasto rožnat odtenek šminke Samanta in je kupovala tisto številko (mislim, da je bila 56) celo moje otroštvo, potem pa je objavila žalovanje, ko je šlo podjetje rakom žvižgat). Ker imam tako super službo, da lahko preizkusim res veliko novosti, in to marsikdaj, še preden pridejo na police trgovin, se večinoma ne bojim, da ne bi imela svojih favoritov, teh je v bistvu celo preveč. Me pa zadnja leta zelo jezi eno področje, in sicer lasna kozmetika. Že dolgo namreč nisem imela šampona, s katerim bi bila res zadovoljna. V čem je težava? Med umivanjem las pri večini 'novodobnih' šamponov vriskam od veselja, saj se jih super razporedi po laseh (dolgolaske vejo, o čem govorim, vseh šamponov se ne razporedi prav enostavno), lasje so mehki, rahli že med umivanjem. Spiranje je poezija, ker so lasje čisto gladki in svileni, zato veš, da bo treba uporabiti malo balzama ali maske (ki je sicer super, ampak obteži in masti lase). No, in v čem je težava, boste rekle? Težava je, da so vsi ti šamponi za lase večinoma pretežki. Sovražim namreč nekakšen občutek na pravkar umitih in posušenih laseh. Na videz so sicer lepi in vidi se, da so umiti, pri lasišču pa že takoj čutim, da to ni to. Naslednji dan so videti za poje pojme že obupni in ponovim vajo. Tako že dolgo časa preizkušam in iščem idealni šampon za svoje lase. Zdi se mi, da sploh nisem posebej zahtevna in moji lasje tudi ne, ampak od sveže umitih las pričakujem, da bodo lahki, zračni tudi pri lasišču.

Od hollywoodskih skrivnosti do ptičjega mleka

Zadeve sem se lotila sistematično. Najprej sem povprašala za mnenje nekaj frizerjev. Seveda ti vsak poskuša prodati (ali vsaj zreklamirati) šampone, ki jih prodaja v svojem salonu – verjamem tudi, da jih večinoma prodajajo zato, ker se jim zdijo zares dobri. Večinoma mi nobena nova pridobitev ni ustrezala do te mere, da bi jo posvojila. Kot že napisano – marsikateri šampon sprva deluje kot novi favorit, a se kmalu izkaže, da je bil alarm lažni. Povezave med ceno in kakovostjo pri svoji težavi nisem opazila. Potem je ostala še razlika med profesionalnimi šamponi (ki se tako kot drugi lasni proizvodi seveda pojmujejo kot bolj kakovostni, z bolj premišljenimi formulami, večjim učinkom itd.) in navadnimi. Ker sem zadnja leta uporabljala v glavnem takšne proizvode, sem se odločila, da poskusim še nekaj drogerijskih primerkov. Večinoma ni bilo spremembe. Potem sem pomislila še na otroške šampone in pretirane razlike nisem opazila. Naravni šamponi so poglavje zase – izkazali so se za premalo močne in niso dobro oprali niti hčerkinih dolgih las, kaj šele mojih. Ampak to kategorijo moram preizkusiti z več izdelki, ker sumim, da bi tukaj lahko našla zadovoljivo rešitev.

Tako sem se obupana sprijaznila, da očitno pričakujem nemogoče. Dokler nisem zagledala v reklami tematskih izdelkov 'iz časa naše mladosti'. Ste dovolj stare, da se še spomnite žvečilnih gumijev čunga lunga, bombonov herba, sokov pingo ipd.? Potem se nedvomno spomnite tudi koprivnega šampona (in tudi različice breza). Pomislila sem, da ga bom za šalo res poiskala in preizkusila. Domnevala sem, da najbrž nima vseh mogočih mehčalcev, ki bi lase naredili gladke in tudi težke, vsaj če se je ohranila stara dobra formula. Prav veliko se nisem zmotila. Vonj me je spomnil na otroštvo in na umivanje las (pa tudi na to, da sem kot otrok vedno govorila, da se bom poročila že zato, da mi bo mož umival lase??!). 

Embalaža je enaka kot nekoč, malce neugledna, sploh napis in grafika nista v koraku s sodobnostjo, ampak takšen pač ta šampon mora biti, da začutiš nostalgijo, kajne? Še najbolj me moti nepraktično odpiranje na navoj. In uporabniška izkušnja? Pričakovano je šampon res 'suh', težko se ga razporedi po laseh, ampak s tem tudi izkaže potencial za to, da las ne obteži. Všeč mi je občutek suhih las že ob spiranju. Seveda brez maske ali balzama ne gre (spodnja polovica dolžine), ampak jaaaa, končno lasje, kakršne sem si želela. Pri lasišču suhi – tudi še naslednji dan! Proizvajalec je Ilirija, na hrbtni strani pa so napisane sestavine, ki seveda niso naravne in so čisto sodobne, čeprav piše, da ima šampon 'naravni' ekstrakt koprive. Najbolj me je nasmejal zadnji stavek pri opisu, in sicer, da je rok trajanja najmanj 4 leta! Precej redko vidim takšen širok časovni razpon, očitno proizvajalec ni tržno naravnan. No, ne glede na to, da si lase umivam najmanj vsak drugi dan in bi ga porabila precej prej kot v štirih letih, je naš najmlajši poskrbel za to, da slučajno rok ne bi prej potekel, saj ga je za mojim hrbtom več kot polovico zlil v banjo, medtem ko se je kopal, čeprav dobro ve, da si ne sme ničesar zlivati v vodo. Zdaj mi ostane samo še ena dilema – kupiti še enkrat ta vintage izdelek ali najti kaj sodobnejšega? K temu zadnjemu me namreč vodi moja raziskovalna žilica in želja po nečem novem!

Lepotni odmerek je napisala Katarina Mihelič Bajt.

Foto: Shutterstock in arhiv izdelka